Na današnji dan je leta 1928 je akademik prof. dr. Srečko Brodar, takrat še učitelj na celjski gimnaziji, ob spustu z gore Olševe (1929 m) prvič stopil v jamo Potočka zijalka, ter jo še istega leta začel sistematično raziskovati. Raziskave pod njegovim vodstvom so potekale do leta 1935.
Potočka zijalka leži na nadmorski višini 1675 m, na južnem pobočju Olševe. V dolžino meri 115 m, široka je med 20 in 40 m, visoka pa od 4 do 10 m. Je prvo odkrito najdišče na slovenskih tleh z nedvomnimi dokazi o tem, da so v njem pustili sledi naši kamenodobni predniki. Gre za eno pomembnejših slovenskih arheoloških najdišč, z bogatimi najdbami, ki so vplivale na poznavanje paleolitika tudi drugje po Evropi in svetu.
Zagotovo vsi poznate najstarejšo šivanko na svetu – skupaj z ostalimi najdbami jo hranimo v Pokrajinskem muzeju Celje. Najdišče pripada kulturi aurignacien (okoli 40.000 – 30.000 let pred sedanjostjo). To je obdobje, ko so Evropo prvič naselili anatomsko moderni ljudje, njihovi predhodniki, neandertalci, pa so izumrli.
