Pokrajinski muzej Celje je februarja 2017 na Pošto Slovenije naslovil predlog umestitve Alme M. Karlin v program priložnostnih poštnih znamk za leto 2019, ki ga je pripravila kustosinja Barbara Trnovec.
Predlog so podprli Kabinet župana Mestne občine Celje, Filatelistični in numizmatični klub Celje, Aktiv ravnateljev celjskih osnovnih šol in Glasbene šole Celje ter Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje.
Predstavitev priložnostne poštne znamke Alme M. Karlin in odprtje razstava znamk z njene poti bosta naslednji teden v Pokrajinskem muzeju Celje.
Predlog je v program priložnostnih poštnih znamk uvrstila komisija za izdajo poštnih vrednotnic, ki je v Sloveniji pristojna za izdajo znamk, končni osnutek programa za leto 2019 pa je nato potrdil pristojni minister. Predlog je komisija potrdila oktobra 2017 in razpisala natečaj za oblikovanje znamke. Prijavilo se je večje število oblikovalcev, junija 2018 pa je bila izbrana zmagovalna rešitev.
V seriji Znamenite osebnosti je vsako leto veliko predlogov za umestitev v program priložnostnih poštnih znamk, razlogov za izbor Alme M. Karlin je bilo seveda več. Med drugim bomo letos obeležili dve izjemno pomembni obletnici, povezani s svetovno popotnico, pisateljico in ljubiteljsko raziskovalko (1889–1950): 130-letnico rojstva in 100-letnico njenega odhoda na pot okoli sveta. Leto 2019 se je zato zdelo kot odlična priložnost, da dobi svoje mesto tudi na poštni znamki.
Alma M. Karlin je v letih 1919–1927 prepotovala svet. Potovala je sama, kontinuirano osem let, in se po poti preživljala z lastnim delom. Narava njenega potovanja jo umešča med največje popotnike vseh časov.
Iz Evrope je odpotovala v Peru, od tam v Panamo, nato v ZDA, na Havaje, od tam na Japonsko, prek Koreje na Kitajsko, od tam v Avstralijo, na Novo Zelandijo, sledila so tihomorska otočja, Papua Nova Gvineja, Indonezija, Java, Tajska in Indija, od koder se je vrnila domov, v rodno Celje. Po poti se je med drugim preživljala s poučevanjem tujih jezikov – govorila jih je kar deset –, s prevajanjem in pisanjem novinarskih prispevkov, ki so jih objavljali evropski časopisi.
Alma je s predavanji o svojem potovanju v tridesetih letih prejšnjega stoletja gostovala po vsej Evropi, slavo in uspeh, o katerih je sanjarila kot mlado dekle, pa ji je prinesla potopisna trilogija, ki je izšla v Nemčiji, v letih 1929–1933. Prve izdaje in prvi ponatisi so izšli v nakladi več kot 90 tisoč izvodov, končnih številk pa za zdaj še ne poznamo.
Za časa svojega življenja in še desetletja po svoji smrti je bila žrtev nerazumevanja, zato so bili njeni izjemni dosežki spregledani. Znanstveno raziskovalno delo je doprineslo k temu, da jo danes bolje poznamo in razumemo. Pred nami se je izkristalizirala podoba navdihujoče človeške usode. Alma M. Karlin s svojim dosežki daleč presega lokalne in regionalne okvire, njeni dosežki so namreč pomembni v evropskem in svetovnem merilu. Navdušuje pa tudi kot nosilka vrednot, kot so pogum, ljubezen do učenja, zavezanost resnici in zvestoba sebi, ne glede na ceno. Alma je na svoji poti, fascinantni za opazovalca, presegla vse mogoče meje; presegla je meje telesnih omejitev, meje svojega spola, meje družbenega sloja, ki mu je pripadala, meje svoje skonstruirane nacionalne identitete, meje fizičnih razdalj, presegla je tudi meje duha časa. Še danes so zato njene ideje sveže in aktualne – pravzaprav so brezčasne – ter nagovarjajo in navdihujejo vedno večji krog ljudi.
