V nedeljo je cerkev sv. Jožefa obiskal vsem dobro poznan misijonar Pedro Opeka. Tekom pogovora je tema nanesla tako na njegovo misijonarsko delo, kot tudi na trenutno perečo »begunsko krizo« ki pesti Evropo.
Že krepko pred 6. uro zvečer se je na cesti do Jožefovega hriba vila kolona vozil. Ljudje od blizu in daleč so prišli prisluhnit pogovoru s Pedrom Opeko, vsem dobro poznanim argentinsko-slovenskim lazaristom in misijonarjem. Pogovor je vodil tamkajšnji direktor doma sv. Jožefa, g. Jože Planinšek. Slednji je že na samem začetku povedal, da tako polne cerkve že dolgo ni videl. Bo že držalo. Ljudje, ki so se v notranjost zgrinjali še po uradnem začetku srečanja, so prostor napolnili do zadnjega kotička. Med tem ko so tisti, ki so prišli prej, lahko zasedli mesta v klopeh, so se ostali porazdelili po vseh preostalih predelih in tako drug mimo drugega poskušali ujeti kakšen pogled na častnega gosta. Tekom večera smo lahko prisluhnili tudi prepevanju Fantov z Jožefovega hriba in besedam celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška.
Peter (Pedro) Opeka je ljudem po svetu predvsem poznan po svojem pomoči na Madagaskarju, kjer deluje že od davnega leta 1975. V Vangaindranu je sodeloval pri gradnji bolnišnice, od leta 1989 pa je svoje delo preusmeril v pomoč smetiščarjem in brezdomcem v Atlananarivu, kjer so s skupnimi močmi zgradili mesto upanja. Njegov projekt je tekom časa vzbudil zanimanje številnih mednarodnih organizacij, ki mu poleg preostalih dobrodelnih ljudi finančno in tudi drugače pomagajo.
Tekom večera smo lahko prisluhnili različnim temam. Zvedeli smo o njegovem delu na Madagaskarju in tamkajšnjih ljudeh. Zvedeli smo o njihovi revščini in medsebojni pomoči ter upanju, ki jih žene naprej. Marsikdo med nami si je verjetno težko predstavljal situacijo in revščino, v kateri se nahajajo smetiščarji, nedvomno pa so slišane zgodbe ganile prav vse. Tema je nanesla tudi na trenutno aktualno »begunsko krizo«, ki pesti prebivalce Evrope. »Nedvomno, da ti tuji ljudje povzročajo strah, tako kot sem ga jaz dvakrat na Madagaskarju« je o tem povedal Pedro in dodal, da moramo kljub temu beguncem pomagati, saj smo konec koncev vsi ljudje.
Nič kaj čudno ni, da je Pedro med ljudmi tako priljubljen. Je en redkih oseb, ki ni zgolj mož besed ampak tudi akcij. V svetu vidi lepoto, v ljudeh ljubezen. Ohranja optimizem, ki dandanes marsikomu primanjkuje in iz ljudi izvleče le najboljše. Njegove zgodbe ljudi navdihujejo, marsikdaj pa tudi do dobra nasmehnejo. »Jaz gledam na človeka kot sobrata, kot meni enakega,…« je povedal. Podprimo ljudi, ki za svet dejansko nekaj naredijo in ne nazadnje poskušajmo biti bolj podobni Pedru Opeki in s tem omogočiti lepši jutri.
[simpleviewer width=100% height=700 id=894]
Kristina Strašek
