V četrtek zvečer je v Celjskem domu potekal gala koncert ob skupni obletnici plesnega orkestra Žabe in Osrednje knjižnice Celje. Za obiskovalce so pripravili kar nekaj klasikov, za piko na i pa so nastopili še posebni glasbeni gostje Oto Pestner, Irena Yebuah Tiran, Sanja Poljšak Pesan, Živa Žohar in Sine Videčnik.
“Žabe” skozi prizmo časa
Plesni orkester žabe je znan po svoji bogati tradiciji. Vse se je začelo 26. marca 1946 v Žabji vasi, ko so se štirje mladeniči Marijan Nunčič, Nobert Drugovič – Puba, Vendi Videc in Avgust Lavrenčič domislili, da bi lahko imeli svoj čisto pravi orkester. Večina od njih je bivala na Skalni kleti, predelu Celja, ki so mu takrat v šali pravili Žabj vas.
Kmalu se je ustanovnim članom pridružilo še osem glasbenikov in orkester z vmesno osemletno (1963-1971) prekinitvijo deluje vse do danes. Z orkestrom so sodelovali mnogi znani slovenski solisti zabavne glasbe. Poseben pečat so na Žabah pustili njihovi dirigenti. Orkester je od začetka v letu 1946 do leta 1947 in v letu 1971 vodil ustanovni član Vendelin Videc. Za njim je dirigentsko taktirkol leta 1948 prevze Nobert Drugovič mlajši in ga vodil do leta 1958.
Po ponovnem nastopu Žab leta 1971 je vodenje celjskega big banda prevzel celjska glasbena legenda Edvard Goršič, ki ga je z nekajletno vmesno prekinitvijo vodil kar štirinajst let. Orkester je deloval še pod taktirko Franca Kapusa, Tomaža Grintala, Lojza Krajčana in Klemena Repeta, od leta 2005 dalje ga vodi David Jarh. Celjane razveseljuje s promenadnimi in tradicionalnimi božičnimi koncerti.
“Žabe”, kor marsikdo hudomušno poimenuje orkester, so na četrtkovem koncertu brez dvoma dokazale, zakaj si že 70 let zasluženo utrjujejo svoj imperij na naši glasbeni sceni. Ob njihovem izbranem repertoarju so se orkestru pridružili še instrumentalni gostje Primož Grašič, Lenart Krečič, Vid Žgajner in Gregor Kozar, ki so prispevali kamenček v glasbeni mozaik plesnega orkestra Žabe.
Praznuje tudi Osrednja knjižnica Celje
S tem so se skupaj poklonili tudi Osrednji knjižnici Celje, ki v letu 2016 praznuje tri pomembne jubileje: 110 let slovenskega javnega knjižničarstva, 70 let Študijske knjižnice v Celju in 40 let delovanja Domoznanskega oddelka. Narodna čitalnica v Celju je svojo dotedanjo društveno knjižnico decembra 1906 preoblikovala v knjižnico »za splošno uporabo«, saj je postajala izobrazba vedno pomembnejša, tega pa so se čedalje bolj zavedali tudi Celjani.
Naslednji korak je bila ustanovitev Študijske knjižnice v Celju s 1. marcem 1946. Knjižnici je bilo naloženo, da mora oblastem in ustanovam nuditi priročno strokovno knjižnico, društvom pa pripomočke za kulturno delo; poleg tega mora znanja željnim podajati sredstva za izobraževanje in znanstveno delovanje; zbira slovstveno, zgodovinsko, narodopisno in drugo tiskano ter rokopisno gradivo, ki zadeva okrožje.
Prelomno je bilo tudi leto 1976, ko je v knjižnici zares zaživel tudi domoznanski oddelek, ustanovljen z namenom zbiranja, hrambe in obdelave domoznanskega gradiva celjskega območja. Sprva se je imenoval oddelek za raziskovalno delo, kasneje pa je bil preimenovan v oddelek za posebne zbirke, dokumentacijo in raziskovalno dejavnost.
Četrtkov koncert je s svojo zgodbo dokazal, da kultura in izobraževanje že leta obstajata z roko v roki. Kakopak, obe polji potrebujeta soobstoj druge, da se lahko dopolnjujeta in ustvarjata mlade izobražene generacije, ki se zavedajo pomembnosti kulture in jo bodo vzdrževala še mnoga leta. Tako lahko tudi plesnemu orkestru Žabe in Osrednji knjižnici Celje zaželimo čestitke ob jubileju, prav tako pa naj še mnogo let skupaj pišeta svojo zgodovino in seveda tudi zgodovino mesta.
Vabljeni k ogledu četrtkove glasbeno-kulturne zgodbe v spodnjem video posnetku in fotogaleriji.
[simpleviewer width=100% height=700 id=992]
