Celjanka vpisala knežje mesto v register nesnovne kulturne dediščine

Celje se od nedavnega ponaša s prvim vpisom v državni register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Kot 121. se je vanj z dejavnostjo klobučarstva vpisala Celjanka Špela Strašek, ki s svojim delom skrbi za ohranjanje in razvoj klobučarske in modistovske obrti.

Pobudo za vpis v register so podali v Muzeju novejše zgodovine Celje, predlog za vpis pa je pripravil koordinator varstva nesnovne dediščine Slovenski etnografski muzej.

V Sloveniji deluje le še nekaj klobučarjev, skoraj stoletno tradicijo Klobučarstva Tomažin in dela celjskih modistk pa v Celju nadaljuje klobučarka Špela Strašek, ki je ob tem dejala: »Hvaležna sem, da mi je bil mojster Tomažin pripravljen pokazati tradicionalne tehnike izdelave klobukov in mi v uporabo celo predal orodja, da lahko danes njegovo tradicijo nadaljujem.«

Kot utemeljitev vpisa klobučarstva je v registru zapisano naslednje:

Klobučarstvo in modistovska obrt sta v slovenskem prostoru skoraj že povsem izginila. Obstaja le še nekaj posameznih klobučarjev in modistk, ki to obrt negujejo in jo prilagajajo sodobnim potrebam in željam. Skozi čas se spreminjajo tako oblike in stili klobukov in različnih pokrival kakor tudi njihova vloga in pomen. Dandanes se pojavljajo kot del kolekcij v visoki modi, gledališčih, kot modni dodatki ali kot del uniforme različnih skupin in poklicev. Še delujoči klobučarji in modistke na temelju nekdaj le mestne obrti, o kateri pričajo številni arhivski viri, še vedno uporabljajo tradicionalne tehnike izdelovanja klobukov, pri čemer v duhu časa v svoje znanje vključujejo tudi nove materiale in tehnike, vse pogosteje pa se jim pridružujejo tudi nove generacije oblikovalk pokrival in dodatkov za lase.

Špela unikatne klobuke in pokrivala izdeluje za stranke iz Slovenije in tujine. Z delavnicami in urbanimi dogodki skrbi za promocijo klobučarstva in izdelovanja pokrival, sodeluje z umetniki, modnimi kreatorji, ustvarjalci kreativnega sektorja, spodbuja trajnostne prakse ter se aktivno vključuje v drugo dogajanje v starem mestnem jedru Celja.