Letošnja prejemnica nagrade za življenjsko delo Riharda Jakopiča je ilustratorka Ančka Gošnik Godec. Gre za najvišjo nacionalno nagrado za likovno in vizualno umetnost.
V Galeriji zveze društev slovenskih likovnih umetnikov bo vse do 4. maja na ogled razstava del letošnjih dobitnikov nagrad in priznanj Riharda Jakopiča. Priznanja z imenom znamenitega slikarja podeljujejo od leta 1969.
Ančka Gošnik Godec se je leta 1927 rodila v Celju, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Navdih za upodabljanje je prejela že doma, saj je bil oče med drugim tudi črkoslikar. Zaradi prepevanja slovenskih pesmi so jo med drugo svetovno vojno izključili iz meščanske šole, tako da je šolanje nadaljevala na šoli za oblikovanje v Ljubljani. Po vojni je zaključila Akademijo za likovno umetnost, že pred tem pa se je zaposlila v tiskarni Ljudska pravica, kjer je delala v risalnici – litografiji.
“Resnično pomemben je trenutek, ko slavimo umetniško osebnost iz prve generacije slikark, ki so se izšolale na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti, danes ALUO, in so svoj celoten opus posvetile ilustraciji. S podelitvijo nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko delo Ančki Gošnik Godec še dodatno poudarjamo njen zgled in nujo, da se kontinuiteta bogatenja ilustratorske s slikarsko prakso ne prekine,” je v utemeljitvi zapisala Nadja Zgonik.
Ustvarjalo pot je začela z objavami v revijah Ciciban, Pionir in Pionirski list. Med knjigami, ki jih je opremila z ilustracijami, je najbolj znana Muca copatarica, njene ilustracije pa je najti tudi v delih: Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Zelišča male čarovnice, … Skupno je ilustrirala okoli 130 knjig.
Pri Mladinski knjigi so leta 2011 zanjo zapisali, da s posebej pretanjeno občutljivostjo podaja etnografske teme v upodobitvah ljudskih pripovedi v zbirkah Pravljice, Zverinice iz Rezije, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, Lonček, kuhaj, Čudežni mlinček, Za devetimi gorami …”
V utemeljitvi nagrade za življenjsko delo je med drugim zapisano:
Ančka Gošnik Godec je slikarka z izrazitim občutkom za slovensko pokrajino in slovensko materialno dediščino, k upodabljanju katere pristopa tako poglobljeno in študiozno, da imajo njene ilustracije marsikdaj tudi etnološko vrednost. V njenem delu občudujemo predanost in poglobljenost ter suvereno obvladovanje likovnih zakonitosti kompozicije, skladnje barv in oblik. Vodi jo želja, da se dokoplje do najustreznejšega likovnega izraza, ki bo podkrepil pripoved in otroku odprl vrata v svet književnosti in likovne umetnosti. Pretanjena izbira barv in domišljeno oblikovanje likov v mojstrsko natančni izvedbi ob vsej tehnični bravuroznosti ne izgubijo svojega otroškega šarma.
Za svoje delo je prejela dve Levstikovi nagradi za knjižne ilustracije. Leta 1997 je prejela Smrekarjevo in leta 2001 Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Leta 2002 je bila deležna mednarodne nominacije za priznanje Mednarodne zveze za mladinsko književnost.
