Zgodovina ni vedno priložnost za konstruktivno družbeno dogajanje, vseeno pa se ji ne gre izogibati. Eden od načinov je tudi obeležitev okroglih obletnic.
Prva pisna omemba Celja januarja 1323
Celje je bilo v srednjem veku, do leta 1322, v rokah grofov Vovbrških. Z izumrtjem rodbine se je razvnel spopad za njihovo dediščino, ki je trajal dolgih enajst let. Prvega v nizu nasledstvenih sporazumov sta 30. januarja 1323 sklenila Ulrik V. Pfannberški in Elizabeta Goriška, ki sta Konradu Auffensteinskemu zastavila svojo polovico celjske posesti za 500 mark srebra, za obdobje treh let. Med drugimi sta zastavila »grad Celje, trg pod njim in stolp, ki leži v trgu« (»Cylie die purch vnd den marcht drunder vnd den turn, der in dem marchte leit«).
Ta listina pomeni prvo neposredno omembo Celja kot trške naselbine, prav tako pa tudi prvi pisni omembi dveh eminentnih grajskih poslopij – Starega gradu Celje in stolpa, ki ga danes poznamo kot Knežji dvor.
Ostale pomembne okrogle obletnice v letošnjem letu
600 let – Leta 1423 se je štajerski vojvoda Ernest Železni odpovedal fevdnemu gospostvu nad Celjskimi (Herman II. Celjski je moral v zameno izročiti kar 14 posestev) in jim s tem omogočil povišanje v državne kneze
150 let – Med prvimi velikimi industrijskimi podjetji je bila leta 1873 ustanovljena Cinkarna, takrat najmodernejša in najpomembnejša cinkarna na Slovenskem.
90 let – Septembra 1933 so večdnevni nalivi v Savinjski dolini povzročili veliko naravno katastrofo in najhujšo poplavo v Celju v prejšnjem stoletju
40 let – Leta 1983 je odpravi celjskega alpinističnega odseka uspelo osvojiti himalajski sedemtisočak Gaurishankar.
20 let – Leta 2003 so odprli nov nogometni stadion na Hudinji, kakor tudi dvorano Zlatorog
*foto: List iz originalne listine s prvo pisno omembo Celja. Vir: Avstrijski državni arhiv.
