V Galeriji sodobne umetnosti Celje je na ogled razstava “Kako občutiš Celje? Kako občutiš Gradec?”, ki je nastala v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom v Ljubljani in avstrijsko Zvezno deželno vlado Štajersko.
Razstava 11 slovenskih in avstrijskih umetnic in umetnikov prikazuje, kako “druga in tretja največja mesta“ ustvarjajo edinstven občutek identitete in skupnosti, ter dokazuje, da bistvo mesta ni v njegovi velikosti, temveč v bogastvu njegovih človeških povezav in kulturnega tkiva.
Razstava, ki bo na ogled do 30. marca, je rezultat rezidence v Celju, v tem primeru pa gre za tretje sodelovanje celjskih institucij z Avstrijskim kulturnim forumom v Ljubljani.
Njegova direktorica, Sonja Reiser-Weinzettl, je o vzpostavitvi sodelovanja s Celjem na področju sodobne umetnosti povedala: »Avstrijsko zunanje ministrstvo je želelo okrepiti kulturno sodelovanje z avstrijskimi zveznimi deželami in poglobiti sodelovanje z državami, s katerimi sodelujemo, zlasti s sosednjimi državami. Ena od zamisli je bila vzpostavitev izmenjave za kustose, vendar v obliki krožne rezidence in z razstavo kot „velikim finalom“. Zato smo začeli iskati zvezno deželo, ki bi bila pripravljena sodelovati z nami pri tem pilotnem projektu in našli smo jo na Štajerskem. Nato smo iskali še institucijo za sodelovanje in izbrali Center sodobnih umetnosti Celje«.
Razstava v Gradcu bo predvidoma junija.
Več o razstavi
Besedilo kustostinj Nastie Khlestove, Iris Kasper in Lare Almbauer:
V manjših mestih je nenehno prisoten občutek zamujenega. Ta občutek, ki izhaja iz centralizacije kulture in življenja v glavnih mestih, spodbuja k poglobljenemu raziskovanju tega, kaj resnično pomeni živeti zunaj osrednjega središča. Razstava poskuša odstraniti plasti te izkušnje, razkriti izvor “kompleksa majhnega mesta“ in raziskati bistvo tega, zaradi česar je mesto resnično dinamično in živo.
Celje je s svojo bogato zgodovinsko in kulturno dediščino izhodišče za to raziskovanje. Njegova sodobna zgodovina ponuja globok razmislek o tem, kako mesto oblikuje svoje prebivalce in kako po drugi strani le-ti oživljajo mesto. Sprašujemo se, kaj pomeni doživeti Celje – vsrkati njegove ritme, sodelovati z njegovimi prostori in postati del njegove zgodbe.
Razstava je rezultat rezidence, ki jo je organizirala Dežela Štajerska v Celju in smo se je lahko udeležile februarja in marca 2024. V Celju in okolici smo lahko spoznale veliko ljudi, se vživele v mesto in iskale namige, ki bi nam mesto odklenili*.
Pri razstavi postavljamo temeljna vprašanja: Kdo si lasti mesto in kdo ga oblikuje? Sodelujemo z različnimi skupnostmi in generacijami v Celju in Gradcu ter jih vabimo, da predstavijo svoje vizije in izkušnje. S tem sodelovanjem želimo izpostaviti načine, kako ljudje sodelujejo s svojim mestnim okoljem, ter prikazati osebne in skupinske prispevke, ki oblikujejo identiteto mesta.
Razstava se prične na temo zamišljanja in oblikovanja boljšega prostora, ko Mojca Senegačnik predstavi skupnost festivala Vstop Prost v Celju – pobudo lokalne umetniške scene, ki želi vnesti umetnost v javni prostor. Delo Marka Požlepa, posvečeno simbolnim gestam, ki naslavljajo pomanjkanje dinamičnega glasbenega nočnega življenja v Celju, predstavlja izhodišče za preostanek razstave. Kolaži Helene Thümmel nadalje raziskujejo koncept lažnih spominov in lažnih zgodb o znanih krajih v mestu. V nadaljevanju je na visečem otoku Karin Vrbek ustvarila fiktivno mesto, ki simbolizira prostor subjektivnega spomina. Umetniški duo zweintopf s svojo instalacijo predstavlja nenapovedane intervencije v javne prostore, ki ponujajo bolj igriv in nepričakovan pristop k doživljanju mesta. Tretja soba raziskuje boj za iskanje svojega mesta v mestu in odnos do njega, ko človek mesto ljubi in sovraži obenem. Luise Höggerl v svojih intimnih delih prikazuje občutek ujetosti med kraji, Anton Tkačenko pa gradi most med Gradcem in Harkovom, svojim rojstnim mestom v Ukrajini. Njegova instalacija spodbuja k razmisleku o konceptu mesta kot doma, ne glede na to, kje se ta kraj nahaja. Kako ga lahko dojemamo različno v času in prostoru. Zadnji razstavni prostor se ukvarja z našo deljeno odgovornostjo v mestu in z dejanjem zavzemanja skupnega prostora. Andreja Džakušič je v Celju izvedla performanse, namenjene ponovnemu zavzemanju javnega prostora. Daniela Brasil vabi otroke, da predstavijo svoje poglede na prostor, meje in svobodo. Na koncu se razstava zaključi z neonskim napisom Maje Hodošček in serijo delavnic, ki poudarjajo kolektivno odgovornost v družbi.
Skozi osebne pripovedi in umetniške izraze spoznavamo povezavo med ljudmi in njihovimi mesti. To raziskovanje presega zgolj opazovanje, temveč spodbuja k globljemu razumevanju in spoštovanju subtilnih, a močnih sil, ki oblikujejo naše mestne izkušnje.
Projekt Kako občutiš Celje? Kako občutiš Gradec? obravnava vprašanje decentralizacije z vidika več ravni, in sicer kulturne, družbene in gospodarske. Kako vpliva na življenje prebivalcev in kaj pomeni za razvoj mestnih skupnosti? Raziskava je poskus vpogleda v strukturo ravnovesja moči, porazdelitev virov in gojenje lokalne kulture.
V Celju in Gradcu si prizadevamo sestaviti kompleksen mozaik življenja v mestih zunaj “obveznih” kulturnih poti. Naša razstava prikazuje, kako “druga in tretja največja mesta“ ustvarjajo edinstven občutek identitete in skupnosti, ter dokazuje, da bistvo mesta ni v njegovi velikosti, temveč v bogastvu njegovih človeških povezav in kulturnega tkiva.
