Prejšnji teden so Celje obiskali učenci in učitelji OŠ Alberta Sirka iz italijanskega Križa. Na Mestnem pokopališču Celje so obiskali grob znanega slikarja, po katerem se imenuje njihova šola, nato pa so v Narodnem domu pripravili kratek kulturni program. Na tak način so izrazili hvaležnost Mestni občini Celje, ker skrbi za grob njihovega priljubljenega marinista in mu s prižigom svečke vsako leto pred prvim novembrom izkazuje svoje spoštovanje.
»Želim vam izraziti priznanje in globok poklon, ker ohranjate častitljiv spomin na vašega velikega rojaka, slikarja Alberta Sirka,« je otrokom in učiteljicam dejal župan Bojan Šrot in pri tem z obžalovanjem dodal, da smo Slovenci včasih kar malce mačehovski, ker pozabljamo na velike može naše zgodovine, ki so pomagali ohraniti naš jezik in kulturo in so veliko prispevali za našo kulturno zakladnico. Pripovedoval jim je o Celju, Narodnem domu in o zanimivostih, ki so znane iz obdobja Sirkovega življenja v Celju, na koncu pa jim je seveda zaželel, da bi jim izlet v knežjem mestu ostal v prijetnem spominu.
Primorec v Celju
Letos mineva 70 let od smrti slikarja Alberta Sirka, ki je najraje slikal morje, življenje ob njem in marine. Nekaj slik je posvetil tudi Celju in okolici, vendar ne dosegajo take izrazne moči kot njegovi morski prizori. Albert Sirk je bolj poznan v zamejstvu, kjer je živel do 42. leta starosti. Zaradi fašizma je moral takrat zapustiti Italijo. Kot učitelj risanja se je zaposlil v Sv. Lenartu, potem pa se je leta 1938 preselil v Celje. Službo je dobil na gimnaziji, sicer pa je s svojimi prijatelji Primorci zelo rad zahajal v gostilno Pri turški mački, ki je bila takrat v lasti primorske družine Štolfa. Leta 1941 je bil izgnan v Zaječar, po vojni pa se je vrnil v svoj rojstni kraj. Leta 1947 je umrl v Celju, kjer je tudi pokopan.
Albert Sirk, ki je bil tudi ilustrator in pedagog, je za sabo pustil okoli 700 del, od katerih jih je danes evidentiranih približno polovica. Njegova dela so po večini v zasebni lasti, nekaj pa jih vendarle hranijo Narodna galerija, Umetnostna galerija Maribor, Pomorski muzej Sergej Mašera v Piranu, Pokrajinski muzej v Kopru in Goriški muzej. Ob 130. letnici njegovega rojstva so v Narodni galeriji pripravili pregledno razstavo, na kateri je bilo na ogled 71 del iz njegovega 40-letnega ustvarjalnega obdobja. Razstavo so pred dnevi zaprli, na ogled pa je bila od sredine aprila.
