Slovenski kulturni praznik sicer velja za dela prost dan, vendar se esencialna ideja tega dne nahaja v želji po večji kulturni ozaveščenosti državljanov. Prav iz tega razloga je tako 8. februarja po vsej Sloveniji vstop v muzeje in galerije prost, saj vstopnino pokriva Ministrstvo za kulturo. Tudi mi smo obiskali Muzej novejše zgodovine Celje in Pokrajinski muzej Celje ter preverili, kako je z muzejsko dejavnostjo pri nas.
Muzej novejše zgodovine Celje
Prost vstop je bil na vse stalne in občasne razstave, ki potekajo v Muzejo novejše zgodovine. Tako so si obiskovalci lahko ogledali razstave Živeti v Celju, Moj rojstni dan ter razstavo karikatur Obrazogledi ali “Fejsluk pretenzejšn” avtorja Daliborja Bori Zupančiča. V okviru razstave Živeti v Celju so obiskovalcem vpogled v zgodovino nudili kar obrtniki, ki so demonstrirali svoje delo v Muzejski ulici obrtnikov. Tam si je bilo možno ogledati delo zlatarja, frizerke, modistinje, krojača, čevljarja in urarja. Če vas zanimajo starejše obrti, si jih lahko torej ogledate v Muzeju novejše zgodovine Celje vse do aprila.
Ob 11. uri je v fotografskem ateljeju Josipa Pelikana potekala otvoritev fotografske razstave in otvoritev nove knjige Josip Pelikan – Kronist mesta Celja avtorice Andreje Rihter. Muzej novejše zgodovine Celje pa je obiskovalcem omogočil tudi voden ogled Starega Piskra, kjer so le-ti lahko izvedeli več o dogajanju v Celju med 2. svetovno vojno.
Utrujeni od kulturnega dogajanja so se lahko kasneje zatekli v kavarno Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer je potekalo druženje “prosto po Prešerno”, saj so obiskovalci lahko uživali v družbi samega Franceta Prešerna, prav tako pa so bili v Prešernovem kotičku na ogled tudi predmeti iz zasebne zbirke Celjanke Alenke Grad Pečnik. Ljubiteljica največjega slovenskega pesnika je tudi zaključila celodnevno kulturno druženje v muzeju, saj je ob 17ih predstavila svoj odnos do Franceta Prešerna in njegovo kulturno dediščino.
Pokrajinski muzej Celje
Obiskovalci so si lahko na dnevu odprtih vrat Pokrajinskega muzeja Celje ogledali tri stalne razstave: Kulturno in umetnostnozgodovinsko zbirko, razstavo Lapidarji in pa Celeia – mesto pod mestom. Prav tako pa je bilo možno videtu tudi občasne razstave Alma M. Karlin – poti, Emona – mit in resničnost, Drobci iz muzejske zbirske beloprstene keramike in Svetišča ob reki. Ob 11.00 in 15.00 je tako potekal voden ogled razstave Celeia – mesto pod mestom, ob 12.oo pa si je bilo pod strokovnim vodstvom mogoče ogledati razstavo Alma M. Karlin – poti. Le dve uri kasneje so si obiskovalci s pomočjo javnega vodstva lahko ogledali še razstavo Kulturna in umetnostnozgodovinska zbirka. Le-ta poteka v renesančni palači, imenovani Stara grofija. Tam se nahaja tudi znameniti Celjski strop iz 17. stoletja, pod njim pa je urejena zbirka pohišstva, slik in ostalih elementov iz zgodovine Celeie.
Pokrajinski muzej Celje je za zgodovino regije pomemben tudi zaradi dejstva, da gre za edino od institucij, ki hrani del zapuščine Alme M. Karlin. Na razstavi z njenim imenom pa si je med drugim mogoče ogledati tudi njeno popotovanje po svetu, vse od domačega Celja pa do Nove Gvineje.
Celjani se tako ob slovenskem kulturnem prazniku poleg Franceta Prešerna spominjamo še dveh zgodovinskih osebnosti iz naših koncev. Gre namreč za pisateljico, svetovno popotnico in raziskovalko Almo M. Karlin, ki je glas o Celju ponesla po celem svetu med svojim osemletnim potovanjem. Celje pa je na svetovno raven popeljal tudi fotograf in planinec Josip Pelikan, čigar fotografije nam predstavljajo znane in neznane osebnosti iz celjske preteklosti. Oba umetnika pa se še danes sprehajata v Celju, saj je bil spomin nanju tudi umetniško upodobljen.
[simpleviewer width=100% height=700 id=125]F/T/V: Tina Ožvald
