Mestna občina Celje bo v torek, 6. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku v Narodnem domu pripravila slovesnost na kateri bo osrednja govornica Danijela Brišnik, vodja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Celje in dobitnica Steletovega priznanja za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva.
Letos bodo na prireditvi drugič podeljena tudi priznanja Celjske zvezde za dosežke na področju kulture, ki jih podeljujejo kolegij direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveza kulturnih društev Celje in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Celje.
Priznanje celjske zvezde za življenjsko delo bo na slovesnosti prejela književnica in likovna umetnica Lilijana Praprotnik Zupančič – Lila Prap. Priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih pa bosta prejela akademski slikar in večmedijski sodobni umetnik Mark Požlep ter pesnik, igralec, mentor in organizator Kristian Koželj.
Priznanja celjske zvezde letos drugič podeljujejo ustvarjalcem in skupinam oz. pravnim osebam za uspešno delo in pomembne dosežke s področja kulture, ki so pomembno prispevali k prepoznavnosti Celja v širšem prostoru ali so s svojim delom pripomogli, da se mesto razvija kot prostor, ki je odprto za različne umetniške forme in kulturne prakse.
Letos je komisija za podelitev priznanj v sestavi predsednika Slavka Pezdirja in članov komisije Nevenke Šivavec, Matjaža Brežnika, Nenada Firšta in dr. Aleksandra Žižka po temeljiti razpravi o vseh predlaganih kandidatih ter z javnim glasovanjem sprejela sklep, da podeli eno priznanje za življenjsko delo ter dve priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih.
Priznanje celjske zvezde za življenjsko delo prejme književnica in likovna umetnica Lilijana Praprotnik Zupančič – Lila Prap.
Priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih pa prejmeta akademski slikar in večmedijski sodobni umetnik Mark Požlep ter pesnik, igralec, mentor in organizator Kristian Koželj.
Na javni poziv za podelitev priznanj je komisiji v predpisanem roku predložilo svoje pobude sedem predlagateljev, ki je v presojo ponudilo osem kandidatov. Med sedmimi predlagatelji je bilo šest pravnih oseb in en posameznik. Za priznanje Celjske zvezde za življenjsko delo so bili predlagani štirje posamezniki. Za dve priznanji Celjske zvezde za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih pa so bili predlagani trije posamezniki in ena pravna oseba.
Utemeljitev priznanja za življenjsko delo
Mednarodno prodorno in prepoznavno ustvarjalko številnih knjižnih uspešnic za otroke sta predlagali Hiša kulture Celje in Zavod Celeia Celje, za katerega je utemeljitev predloga, ki jo skopo povzemamo v nadaljevanju, pripravila kustosinja Centra sodobnih umetnosti Celje Irena Čerčnik.
Kot je zapisala temeljita poznavalka njenega opusa, se v slikanicah, pobarvankah in kratkih zgodbah Lile Prap, ki spadajo v sam vrh svetovne knjižne ponudbe za otroke, z mojstrskim prepletom besede in podobe ter izjemno človeško občutljivostjo razkriva kompleksnost človeka in sveta ter podaja pomembnost človeških odnosov in vrednot na način, ki ne bi mogel biti bolj inovativen, igriv in humoren. Njene avtorske slikanice odlikuje vrhunski spoj besedila in likovne podobe ter ne nazadnje tudi celostnega knjižnega oblikovanja. Ilustracije s poudarjenimi konturami in odlično stiliziranimi, večinoma živalskimi, liki v zanjo značilnih ploskovitih oblikah, taktilno žarečih odtenkih zemeljskih barv ter v trdnih kompozicijah, v katerih je vsaka poteza do potankosti domišljena, so čarobne in tople. Celostnemu učinku podrejena besedila pa so tudi prave zakladnice bistroumnih besednih iger, duhovitega in igrivega izumljanja novih besed in ter prostodušno drznega uveljavljanja novih pomenov, kar vse med otroke in njihove starše širi dobrodušno igrivost, hudomušnost in sproščujoči smeh.
Izvirnost, humor, neizmerna domišljija, edinstven likovni izraz in osebno prepoznavna občutljivost pri soustvarjanju otroškega sveta so uveljavili knjižne stvaritve Lile Prap v okoli 40 državah današnjega sveta, kjer sodijo prevodi njenih del med najbolj priljubljene knjige za otroke, zaradi česar sodi avtorica med naše mednarodno najprodornejše umetnice/umetnike našega časa. Tako je bila npr. s slikanico Zakaj? nominirana za najpomembnejšo nemško nagrado na področju knjig za otroke in se je uvrstila v finale francoskega Prix Gayant, z njo pa je prodrla tudi v učne programe v Nemčiji, Avstraliji in Franciji. Po tej uspešnici je japonska državna televizija posnela serijo 26 risank, risanke z njenimi liki pa so predvajali tudi v Indiji in Južni Koreji. Za Živalske uspavanke je leta 1999 prejela na bienalu slovenske ilustracije Smrekarjevo priznanje za najlepšo slikanico, leta 2001 je prejela Levstikovo nagrado za ilustracije v knjigah Male živali in Živalske uspavanke, leta 2002 pa nagrado za najlepšo slovensko knjigo ter leta 2005 še drugič Levstikovo nagrado. Leta 2011 je prejela nagrado Prešernovega sklada za razstavi Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti v Celju ter Lilijana Praprotnik Zupančič: Lila Prap v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani. Leta 1017 je za izvirne stvaritve na področju književnega ustvarjanja za otroke in mladino prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo. S knjižnimi ilustracijami se je leta 1998 predstavila na specializiranih razstavah ilustracij v Bologni in pozneje še po drugih evropskih državah ter leta 2002 na razstavi v Umetnostnem inštitutu v Chicagu. Tega leta je za ilustracije v knjigi Male živali prejela priznanje IBBY Honour List mednarodnega kuratorja za mladinsko književnost ter bila nominirana za nagrado Astrid Lindgren in Andersenovo nagrado. Leta 2003 je prejela bronasti celjski grb za »izredno kvaliteto na področju otroške literature in knjižne ilustracije«.
Komisija za podelitev celjskih zvezd z zadovoljstvom podeljuje priznanje celjske zvezde za življenjsko delo umetnici, ki je posvetila svojo žlahtno in prebojno umetniško nadarjenost, občutljivost in ustvarjalnost najbolj prostodušnemu in iskrenemu delu umetniškega občinstva, a hkrati tudi najmanj nacionalno in socialno omejenemu ter družbeno vplivnemu avditoriju – otrokom.
