Celjski pevci s slovensko pesmijo gostovali v Nemčiji


Pevci celjskega Komornega moškega zbora so v začetku oktobra izpeljali celovečerni koncert v singenski mestni hiši. Gostovanje v partnerskem mestu Singen je povezano s tamkajšnjo kulturno sceno, ki že desetletja povezuje obe mesti. Koncerta so se udeležili visoki občinski predstavniki, med njimi tudi nadžupan Bernd Häusler.

Maener choir Singen oz. Moški zbor Singen in pozdrav nadžupana Bernd Hauslerja; vir foto: KMZC

KMZ Celje sodeluje s tamkajšnjim Moškim zborom Singen že dobrih 30 let, zato bo njihov pevski zbor sodeloval tudi ob proslavitvi 25. letnice podpisa partnerske listine med obema mestoma, ki bo drugo leto v Celju. Ta jubilejni dogodek bo mestna občina Celje svečano obeležila meseca maja 2025.

Helmut Koehler je pozdravil goste in prebral v nemščini vsebino prevedenega besedila slovenskih pesmi; vir foto: KMZC

Kot je zapisal Božidar Jager, je predsednik moškega zbora Singen po pozdravu in uvodnem nagovoru zbrani publiki prebral za vsako izvedeno pesem prevod slovenskega besedila v nemščino. Na ta način so se poslušalci lažje osredotočili na glasbeni melos. Pevci so jim želeli pričarati lepoto slovenskih pesmi in melanholijo, ki se skriva v njih, vse pod geslom “kdor poje, zlo ne misli«, kar jim je zelo uspelo.

Program je obsegal tri različne vsebine. V prvem delu so bile predstavljene duhovne pesmi,
katerih skladatelji so povezani z našo domovino. To so Iacobus Gallus iz 15. stoletja,
Anton Foerster iz 19. in Anton Kropivšek iz 20. Zadnji je zanimiv zato, ker je v pesmi Salve Regina uporabil rokopis, ki je bil najden leta 1010 v samostanu na polotoku Raichenau na Bodenskem jezeru, ki leži nedaleč od mesta Singen.

Dirigent KMZ Celje Dominik Jurca; vir foto: KMZC

Drugi sklop je vseboval slovenske ljubezenske pesmi, ki opisujejo iskanje različnih poti, da se zaljubljenca srečata in pogovorita.

V tretjem vsebinskem sklopu so bile pesmi iz kmečkega življenja, ki zahteva trdo delo, kot so košnja, žetev in mlačva na stari način s kosami in cepci. Pesem Mlatiči skuša ponazarjati ritem udarjanja cepcev, kot se čuje ob ročnem mlatenju žitnih snopov.

Poslušalci so bili po Jagrovih besedah navdušeni nad rednim programom, zato so morali zapeti še tri dodatke. Višek večera je bila pesem »Oj le prebudi se«, ki so jo v slovenščini skupaj zapeli pevci obeh zborov.

Mesto Singen in njegovo zanimivo zgodovino je pevcem predstavil mestni vodnik
Peter A. Gaeng. Povedal je, da je bilo mesto v preteklosti večkrat oblegano, med II. svetovno
vojno je bilo tudi bombardirano, zlasti tamkajšnja tovarna aluminija in železniško omrežje.
Danes se trudi mesto proslaviti kot »multi-kulti«, saj se tu odvijajo številni kulturni dogodki,
»Dragulji v letnem kinu«, »Muzejska noč Hegau«, »Dan železnice« in »Noč pevskih zborov«.
Prireditve se odvijajo vse leto na mestnih ulicah, v muzeju MAC in v novi večnamenski dvorani
ob mestni hiši. V bližini mesta Singen so cvetlični otok Mainau, Renski slapovi in Stein am Rein.

Pevci so nastopili tudi v romanski cerkvi sv. Petra in Pavla na polotoku Raichenau, ki je od leta 2003 pod zaščito UNESCA. Pod geslom »Spomin človeštva« je bila ta proglašena za »zibelko zahodne kulture«, ker je bil s slavnim rokopisom iz leta 724, torej pred 1300 leti, ustanovljen benediktinski samostan.

Mestni vodič, Peter A. Gaeng, pred najstarejšo hišo v mestu Singen – staro krčmo; vir foto: KMZC

Pred nastopom je pevce pozdravil Andreas Lang iz okrožja Raichenau, kot predstavnik dežele Baden-Wuerttemberg v državnem parlamentu in povedal, da je drugi deželni zastopnik g. Repnik, ki ima starše slovenskih korenin.

Povabljeni pevci so imeli izjemno čast, da so smeli vstopiti v tamkajšnjo zakladnico, ki se
upravičeno ponaša z dragocenim cerkvenim okrasjem in relikvijami sv. Marka v skrinji iz 1303.

Uradni vodič je dejal, da je imel šele drugič v karieri priložnost obiskati ta varovani prostor.
Po ogledu samostana so se pevci zbrali v ribiški restavraciji, ki jo oskrbujeta oče in sin Riebl, ki sta še zadnja aktivna ribiča na Bodenskem jezeru. Kraj Raichenau domačini radi obiskujejo kot zanimivo točko, ki je dosegljiva tudi po urejenih kolesarskih stezah, ki so speljane okoli jezera.

Na večerji, ki so jo gostitelji pripravili v gostišču nad mestom s pogledom na ruševine trdnjave
Hochentwiel, so se pevci obeh zborov duhovno združili ob petju svojih najljubših pesmi. Slovo
od »dežele gradov« ob Bodenskem jezeru in od mesta Singen, kjer raste najvišji vinograd v
Nemčiji, je bilo ganljivo in prisrčno. Številna stara prijateljstva pevcev obeh zborov so se
obnovila in mnoga na novo vzpostavila.

Jager je zapis končal z besedami: “Vsekakor je najpomembnejša vrednost tega gostovanja ugotovitev, da pesem povezuje narode in različne kulture na različnih področjih, zaradi česar se številni narodi še trdneje povezujejo v tako imenovani »združeni Evropi brez meja«.”