Zasedba Škratovega lutkovnega gledališča celje se je v Kamniku udeležila srečanja lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije. Za njihovo aktualno lutkovno predstavo »Tri peresa« so prejeli zlato priznanje.
Predstava je nastala na podlagi pravljice bratov Grimm, režirala pa jo je Mateja Šušteršič. Njeno delo so tudi izjemne lutke, ki dajejo predstavi poseben pridih.
Igralska zasedba v Treh peresih
Tepko: Paulina Veronek; Kralj: Niko Korenjak, Suzana Savković; Darko: Urška Jagrič; Marko: NatalijaJenko; Žaba Kaja: Brina Cehner; Kraljica: Breda Stepan, SuzanaSavković; Metka: Marijana Kolenko; Cvetka: Ajda Jonak; žabice: Marijana Kolenko, Ajda Jonak, Brina Cajhen, Mateja Podpečan
Po predstavah »Veronika in Friderik«, »Trije Čiči junačiči« in »Alma« je to že četrto zaporedno zlato priznanje za celjsko društvo. Predsednica Breda Stepan je ob tem sporočila: »To potrjuje naše vizijo in vodilo, da sodelujemo s profesionalnimi ustvarjalci, ki vedno znova dvignejo naše predstave na višjo raven. Ter nas seveda motivira, da nadaljujemo po začrtani poti.«
Škratovci bodo v knežjem mestu v bližnji prihodnosti nastopili s predstavo Alma, in sicer 22. junija pri Vodnem stolpu.
Preberite tudi oceno selektorice Mojce Redjko:
Uprizoritveni koncept
Tokrat je izhodišče Škratkovega uprizoritvenega procesa klasična pravljica bratov Grimm o treh kraljevih sinovih, ki se potegujejo za prestol (postavljena v okvirno situacijo zbiranja starega papirja, ki uvede knjigo pravljic, iz katere se rodi ves ta lepi dogodek). Zgodba je strukturirana kot ponavljajoče/trajajoče potovanje z izvajanjem nalog, ki jih lahko posameznik izvede samo s pomočjo skupnosti. Kje to skupnost najde, pa je prepuščeno njemu samemu – njegovi čuječnosti, občutljivosti, empatiji, pogumu in vztrajnosti. To se zdi odlična tema za današnje čase. Poleg aktualne teme je pomembno osrednje uprizoritveno načelo – prizori se rojevajo »iz nič« in s tem vztrajno in inovativno burijo domišljijo gledalcev. S tem pa spodbujajo ustvarjalnost in s presenečanjem zagotavljajo popolno vključenost ciljnega občinstva.
Likovna podoba
Na videz preprosta scenografija in morje estetsko dovršenih lutk (in predmetov) predstavljajo zaokroženo celoto, tudi njihova funkcionalnost lepo podpira tekoč potek predstave. Nekateri elementi, pa tudi slike, ki jih ti vsakič na novo kot iz nič sestavijo na odru, posebej izstopajo, npr.: prikaz zelišč, lutka kralja, tri peresa in način njihovega pojavljanja, stopnišče, prav vse žabe (vseh tehnik in velikosti), lutke bratov, preobrazbe predmetov (tudi konji) idr. Lepo premišljena velikostna razmerja izražajo tudi hierarhijo (kralj in žabja kraljica – ta glavna sta največja). Ustrezni so izbrani materiali, izdelava pa brezhibna.
Lutkovna izvedba
Izkušena ekipa lutkovnih igralcev (in glasbenice) izjemno dobro razume material in njegove lastnosti ter se (vsaj na videz lahkotno) točno poigrava s tehnologijo. Povsem suvereno stopajo v raznovrstne vloge in skladno (kot dobro podmazan stroj) gradijo podobe, ki prepričljivo zaživijo in uresničijo svoj polni idejni potencial. To skorajda samoumevno ustvarjanje animiranih slik je nekakšen zaščitni znak skupine, je njena velikanska kvaliteta in ohranja esenco lutkovne umetnosti. Mestoma prizori še niso povsem utečeni (predvsem prehodi med njimi), a s ponovitvami bo to brezhibna predstava, polna točnih uprizoritvenih premislekov, animacijskega veselja, izvedbene veščine ter lutkovne presenetljivosti.
Celostni vtis
Spet celovita, duhovita, vsebinsko žlahtna in presenečenj polna lutkovna predstava, naslovniško odprta in dragocena zaradi vsaj dveh segmentov: inovativnosti uporabljenega lutkovnega medija in izvedbene dovršenosti.
