Zgodovinski arhiv Celje bo do sredine novembra gostil razstavo, ki je že na včerajašnjem odprtju pritegnila veliko pozornosti: Celjsko podzemlje.
Tako so poimenovali pregled razvoja kanalizacije od antičnih časov do dandanašnjika.
Celje je svojo prvo kanalizacijsko napeljavo dobilo že v času rimske Celeje. Zgrajena je bila istočasno z razvejanim cestnim omrežjem v sredini in drugi polovici 1. stoletja n. š. Očitno so v tistih časih gradili na dolgi rok, saj je še danes v središču mesta v uporabi 400 metrov rimskega omrežja!
Povsem drugače je bilo po zatonu antike vse do sredine 19. stoletja. Stari kanalizacijski sistem namreč ni bil v funkciji, odpadna voda in fekalije pa so se zbirale kar v preprostih greznicah, ali se praznile kar v obcestne jarke.
Iz strahu pred epidemijami in rastjo higienizacije v urbanih prostorih se je kanalizacijsko omrežje načrtno začelo širiti v drugi polovici 19. stoletja, še posebej pa po vzpostavitvi modernega celjskega vodovoda leta 1908. In 110-letnica je bil tudi razlog za pričujočo razstavo, kakor tudi raziskave, ki so pospremile pripravo in dajejo izhodišča tudi za vnaprej, saj se v celjskem podzemlju skrivajo zanimivosti, ki bi bile zanimive za različne javnosti.
Razstava je nastala kot delo štirih avtorjev, dveh sodelavcev arhiva in dveh sodelavcev Pokrajinskega muzeja Celje. Iz slednjega sta to dr. Jure Krajšek je poskrbel za predstavitev antičnega obdobja in dr. Maja Bausovac, ki kot arheologinja veliko sodeluje s podjetjem Vodovod kanalizacija, s katerim iščejo skupne rešitve za ohranjanje dediščine in obenem delovanje kanalizacije. Tako so lani na Muzejskem trgu odkrili lepo ohranjen rimski kanal, ki se steka na Gosposko ulico.
Sodelavca ZAC sta obdelala sodobnejše obdobje. Hedvika Zdovc je pokrila obdobje od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne. Celjska oblast se je tako še dolgo v 19. stoletja ukvarjala z regulacijo odvoza fekalij iz mesta, kanalizacija pa se je v ožjem mestnem jedru načrtneje izvajala po letu 1873, ko je bil urejen Glavni trg in Savinova ulica, postopoma pa se je še v času med obema vojnama širila na področja od ožjega mestnega jedra proti Otoku in do bolj industrijskega predela Gaberja. Celje je prvi predpis na tem področju dobilo leta 1882, že leta 1905 pa je bil pripravljen projekt za enotni kanalizacijski sistem, vendar se je izvedba zavlekla. Celjska občina je leta 1907 začela s pobiranjem kanalščine.
Jože Kranjec je pokril obdobje do današnjih dni. Tako še leta 1950 poročilo Poverjeništva za komunalo Mestnega ljudskega odbora Celje o komunalni problematiki poroča, da je bila obstoječa kanalizacija nepopolna, potekala je po rimskih kanalih, srednjeveških zidanih in novejših nesistematično povezanih betonskih cevnih kanalih. Znatni del mesta ni imel kanalizacije, glavnih zbiralnikov ni bilo, prav tako ne čistilnih naprav oziroma so jih nekatera industrijska podjetja imela še iz časa pred vojno, vendar jih niso uporabljala. Po študijah je bilo še leta 1988, ko je bila zgrajena večina rajonskih zbiralcev, celjsko kanalizacijsko omrežje skopo dimenzionirano in je ob visokih vodah bilo pogosto zamašeno. Leta 1991 je bil sprejet Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine Celje 1986-1990, v katerem so opredelili lokacijo Centalne čistilne naprave na območju Rifengozda, slednja pa je bila v uporabo predana leta 2004.
Razstavo spremlja tudi istoimenski katalog, nekaj srečnežev pa se bo lahko okitilo še z majicami in platnenimi torbicami s celostno podobo, ki je odtisnjena na vseh materialih. Po odhodu iz prostorov ZAC na Teharski cesti 1 bo razstava dobila stalno domovanje v prostorih Vo-ka.
Na odprtju je spregovoril tudi njegov direktor Marko Cvikl, ki je nanizal nekaj zanimivih številk. Tako do uporabnikov letno dostavijo 4 milijone kubičnih metrov kvalitetne vode in to tudi v težjih vremenskih razmerah, kar ni tako samoumevno. Njihovo vodovodno omrežje obsega 900 kilometrov. Na kanalizacijskem sistemu imajo 9.600 priključkov, omrežje pa je dolgo 320 kilometrov. Odstotek čiščenja odpadnih vod znaša 95.
Župan Bojan Šrot je povedal, da bi se lahko s kvaliteto vode večkrat pohvalili. Na drugi strani vseh občanov nikoli ne bodo mogli priključiti na kanalizacijo, vendar so tu rešitve v obliki malih čistilnih naprav.
bR
