Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je, kot že nekaj preteklih let, tudi letos koordiniral Dneve evropske kulturne dediščine (v nadaljevanju DEKD) v Sloveniji. Letošnje leto je bilo s strani Evropske unije razglašeno za leto prostovoljstva, zato je bila tema letošnjih DEKD le-temu prilagojena in naslovljena: Dediščinske skupnosti in prostovoljstvo.
Občino Laško je letošnje leto doletela čast, da slovesno odpre Dneve evropske kulturne dediščine v Sloveniji. Po besedah Tomaža Majcena, kustosa v Muzeju Laško, si je mesto to prijetno in odgovorno nalogo verjetno prislužilo s kvalitetnim petletnim sodelovanjem na Dnevih evropske kulturne dediščine, še posebej so se izkazali v Trubarjevem letu, ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja (leta 2008), ko so v Laškem celo leto potekale kulturne prireditve.
V spodnjem video posnetku je Tomaž Majcen med drugim naštel vse prireditve, ki so potekale v okviru DEKD v Laškem (posneto 27.10.2011):
DEKD so sicer po celi Sloveniji potekli od 24. septembra do 1. oktobra 2011. Zvrstilo se je ogromno raznoraznih prireditev, predavanj, ogledov, razstav, ekskurzij, okroglih miz, na katerih so obiskovalci imeli priložnost spoznati del bogate kulturne dediščine Slovenije.
V okviru DEKD v Laškem je Tina Belej predstavila svoj knjižni prvenec z naslovom “Kako so se družili”, ki je zagotovo velik prispevek k pregledu kulturnega dogajanja v Laškem od sredine 19. stoletja do danes, mi pa smo jo prosili za kratko predstavitev vsebine (oglejte si prispevek spodaj).
V Muzeju Laško smo v torek, 27. septembra poslušali predavanje z naslovom Stavbna dediščina podeželja na območju občine Laško. Predavala je konservatorska svetovalka Božena Hostnik z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje.
Kulturna dediščina je rezultat ustvarjalnosti človeka, njegovih dejavnosti v različnih zgodovinskih obdobjih. Pri nas jo varuje vpis v Zbirni register kulturne dediščine. Kulturni spomenik je po besedah Hostnikove nadgradnja kulturne dediščine in predstavlja nek vrhunski dosežek ustvarjalnosti, zanj pa je predviden tudi strog varstveni režim.
V Laškem so za kulturni spomenik trenutno razglašeni zgolj trije objekti (22 je bilo predlaganih), objektov z lastnostmi etnološke dediščine pa je od predlaganih 801 le 147 vpisanih v Strategijo prostorskega razvoja občine – SPRO (te smernice bi naj predstavljale osnovo za občinski prostorski načrt).
V precej obširnem predavanju se je ga. Hostnik dotaknila tudi posameznih objektov z lastnostmi etnološke kulturne dediščine in poudarila, da je Laško zelo bogato s tovrstno zapuščino. Za primer: ogromno je prastarih kozolcev z letnicami postavitve tja do leta 1777. Kozolcev je pravzaprav tako veliko, da je meja za uvrstitev v kulturno dediščino nekje pri letnici 1850, medtem ko so se v marsikateri drugi občini tovrstne starine tedaj šele pojavile. Obregnila se je tudi ob lastnike, ki s kulturno dediščino ravnajo nespoštljivo oziroma se ne zavedajo njene vrednosti (npr. nekdo je ob edinstveno stensko nišo vgradil povsem sodobno električno omarico), omenila je tudi primere, ko kljub zavedanju lastniki zaradi slabega finančnega stanja ne zmorejo poskrbeti, da se dediščina ohrani v primernem stanju in je zato verjetno obsojena na propad.
Podučila nas je tudi o možnih virih financiranja obnove stavb, ki so uvrščene med kulturno dediščino. Najbolj zaželen je verjetno kar interes lastnika, torej vlaganje lastnih sredstev, v nekaterih občinah so na voljo razpisi, namenjeni obnovi kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo vsaki dve leti objavi razpis za sofinanciranje velikih objektov, ki morajo imeti obenem tudi status kulturnega spomenika, obstaja pa še razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (na katerem lahko kandidirate za do 85% nepovratnih sredstev).
V krajši debati po koncu predavanja smo med drugim izvedeli, da Zavod za varstvo kulturne dediščine lastnikov ne more prisiliti k obnovi objektov, kar je morda komu v olajšanje. Zagotovo pa si kljub napornemu urejanju dokumentacije in včasih dolgotrajnemu zbiranju denarja za obnovo kulturne dediščine želimo, da bi čim manj lastnikov obupalo in prepustilo zgodovinske objekte zobu časa.
Za konec smo prosili Vlada Marota, predsednika Etno odbora Jureta Krašovca “Možnar” za nekaj besed o tem, kako sam vidi odnos Laščanov do kulturne dediščine in zakaj meni, da je tako.
V/f/t: Katja Goluh
