Prikaz ljudske kulture je bil bistven del prireditve Pivo in cvetje že od njenih začetkov. Jure Krašovec je v tridesetletnem pregledu zgodovine Piva in cvetja nanizal cel kup zanimivih dejstev. Na kratko si oglejmo zgodovino nekaterih dogodkov, značilnosti, šeg in navad, ki so se ohranili vse od leta 1964 (ali nekoliko kasneje) pa do danes:
CVETJE Najprej je bilo cvetje, skozi leta pa smo ga največ in redno videvali na razstavah cvetja ter na povorkah. Cvetje se seveda ni manifestiralo iz nič – za pripravo aranžmajev je ob pomoči meščanov in okoličanov skrbelo predvsem Hortikulturno društvo. O tem, kaj je s cvetjem danes in o začetkih prireditve, smo sicer pisali v enem izmed prejšnjih člankov.
RAZSTAVE Letos smo si lahko ogledali likovno razstavo »47 cvetov«, razstavo ročnih del v Hiši generacij, v Muzeju Laško pa smo videli razstavo o Simonu Kukcu, pivovarju, ki je laško pivovarno obudil in si je s svojim delovanjem prislužil tudi naziv »oče laškega piva«.
V zadnjih nekaj letih se je odvilo mnogo drugih: filatelistična, ribiška, lovska, gospodarska, turistična, čebelarska, razstava spominkov in značk, razstava malih živali, razstava laške pihalne godbe, skoraj gotovo pa še kakšna, ki je nismo omenili. Vsem je skupno, da so prikazale dosežke društev ali pa preprosto vsakdanje življenje ljudi, ki so se z dušo posvečali dejavnostim, ki so jih predstavljali.
OHCET PO STARI ŠEGI Že leta 1964 se je po zgledu bohinjske kmečke poroke poročil mlad par. A ne zares. Naslednje leto so mladeniči prikazali tudi vasovanje, poroka pa zopet ni bila pristna. Kot je treba sta se prvič poročila kar dva para (morda sta bila drug drugemu v spodbudo), in sicer leta 1967, odtlej pa so se poročali (po par, dva ali trije) do leta 1975, ko si je oklicani par tik pred zdajci premislil in menda s tem svojim nepredvidenim dejanjem povzročil mirovanje kmečkih ohceti vse do leta 1987. Letos sta zvezo pred nedeljskimi obiskovalci sklenila Ksenija Možič in Roland Cizl, utrinke s poroke pa si lahko ogledate v spodnjem video posnetku.
POVORKA Povorka je stalnica prireditve že od njenih začetkov. O čisto prvi je Jure Krašovec zapisal: »Podjetja so pokazala kaj delajo, kakšne uspehe imajo, nekaj zastav, skupine športnikov, pa lovci, ribiči, gasilci, rečiški knapi v svojih črnih opravah, otroci s cvetjem v košaricah … Skratka vse, kar se je dalo zbrati doma.« V vseh teh letih so bila prikazana tudi kmečka opravila, obrti, vpreženih je bilo premnogo konjskih vpreg, pokazanih kdove koliko cvetličnih aranžmajev, predstavila so se mnoga društva iz Laškega, okolice pa tudi iz tujine. Mimo množice gledalcev je v vseh teh letih korakalo ali se zapeljalo ogromno srčnih prostovoljcev, ki so pravzaprav soustvarili kratek pregled aktualnega stanja (laške) kulture. Letos se je (tako menim avtorica prispevka) poznala predvsem recesija. A dobre volje kljub temu ni manjkalo.
Galerija nedeljskega popoldanskega dogajanja. Avtor fotografij: Peter Podbevšek.
[simpleviewer width=100% height=700 id=62]ETNO PRIREDITEV »LEPO JE RES NA DEŽELI« Letošnje leto je bila izvedena že 10. etno prireditev »Lepo je res na deželi«. V prvih letih so se predstavljala posamezna društva s svojimi šegami in opravili, tokrat pa so se že tretje leto zapored predstavile krajevne skupnosti. Letos smo si lahko ogledali predstavitvi dveh krajevnih skupnosti – Marija Gradec in Zidani Most.
G. Vlado Marot, predsednik Etno odbora Jureta Krašovca Možnar je na kratko opisal prireditev, spodaj pa si lahko ogledate utrinke iz predstavitve Marija Gradca. V galeriji sobotnega dogajanja boste našli tudi kakšno fotografijo s predstavitve Zidanega Mosta.
OSTALE, ŽE OPUŠČENE DEJAVNOSTI V 47-ih letih se je zgodilo marsikaj, povezanega s tradicijo, ljudsko kulturo. Verjetno je bilo zanimivo, ko so po Savinji prikrmarili splavarji. Ali ko so gozdarji tekmovali v svojih spretnostih. Lovci so s starega gradu pokali glinaste golobe. Vsaj enkrat je bila izvoljena »miss piva in cvetja« in le kdo se ne spomni »Iger brez meja«? O ja, tudi v Laškem so jih pripravljali.
Pivo in cvetje je brez dvoma edinstvena prireditev v Sloveniji. Vsako leto privabi skoraj nepregledno množico ljudi, ki zasede Laško. Razlogi zakaj prihajajo so brez dvoma tako raznoliki kot so raznoliki obiskovalci. Kot je povedal g. Marot so tisti, ki si ogledajo etno prireditve »ena posebna vrsta publike – eni prihajajo skoraj vsa leta in spremljajo dogajanje, saj jih posebej zanima«. Dodal je tudi, da je zadovoljen z obiskom. »Nikoli nismo ciljali na veliko obiskovalcev, ker vemo, da nekaj pa je le takšnih, ki pridejo samo zato, da bi pili, tukaj pa lahko podoživijo tudi nekaj izvirnega, nekaj tistega, kar lahko Laško kot kraj ali pa kot širša skupnost predstavi in pokaže.«
Naslednje leto boste lahko zopet obiskali katero izmed zgoraj opisanih prireditev, lahko pa nas bo čakalo tudi kakšno presenečenje, morda ponovno obujena praksa ali pa čisto nova prireditev z etno pridihom.
T/f/v: Katja Goluh
