Festival Celje Fokus, ki so ga odprli minuli konec tedna, je združil tako teoretike kot galeriste in vrhunske fotografe. Fotografske razstave domačih in tujih ustvarjalcev so že zaživele v treh celjskih razstaviščih, in sicer Likovnem salonu, Muzeju novejše zgodovine Celje in Galeriji Račka.
Posebnost festivala je bil dvodnevni mednarodni simpozij v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer so razpravljali o položaju fotografije danes in o izzivih, s katerimi se srečujejo kot fotografi. Festivalske razstave bodo na ogled še v juliju in avgustu.
Spremembe v fotografiji v zadnjih letih oziroma desetletjih so izjemne. To se odraža na različnih področjih fotografije. Fotoreporterji so denimo postali novičarski fotografi, saj uredniki od njih zahtevajo, da z eno fotografijo povedo vse, kar je domala nemogoče, fotoreportaže, ki poglobljeno odsevajo zgodbe s pomočjo podob, pa so postale redkost.
To je med drugim pojasnil slovenski fotograf Borut Krajnc na dvodnevnem mednarodnem simpoziju, ki so ga v okviru festivala Celje Fokus pripravili v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Na simpoziju so se med drugim predstavili tudi člani lokalnega kolektiva Fotosfera, ki so izdali fotoknjigo Razglednice iz Slovenije. Pogovore z domačimi in tujimi fotografi v petek in soboto je pripravil član festivalskega programskega odbora Miha Colner.
Mnogo pozornosti je pritegnil slovaški fotograf Martin Kollar, ki je govoril o svojem delu tudi v Izraelu, kjer je bil eden redkih, ki ni fotografiral konflikta med Izraelci in Palestinci. Za svoje fotografije je nato prejel nagrado Leica Oskar Barnack Award. Nagrajene fotografije so na ogled v Likovnem salonu, kjer razstavlja tudi prej omenjeni Krajnc. V Muzeju novejše zgodovine Celje je razstava Klausa Pichlerja, v erotični galeriji Račka pa še dela vizualnih ustvarjalk Anje Carr, Anne Ehrenstein in Sare Rman.
Rdeča nit letošnjega festivala so vsakdanje banalnosti, ki nas obkrožajo in jih pogosto spregledamo, je med drugim dejala programska direktorica festivala Jasna Jernejšek. Gre za odnos do običajnega, vsakdanjega, znanega, celo dolgočasnega in bizarnega.
