Mestna občina Celje je pri projekti prenovi Kajuhovega doma prejela pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki omogoča prijavo projekta v drugo fazo za pridobitev evropskih sredstev iz mehanizma CTN.
Projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja je izdelalo podjetje Kombinat arhitekti, projektiranje, d. o. o. Osnova je bila obširna projektna naloga, ki so jo lani poleti skozi participativni proces vključevanja uporabnikov izvedli skupaj z urbanističnim studiem Prostorož.
Mestne oblasti želijo s prenovo te prepoznavne celjske stavbe ustvariti kreativno stičišče, kjer se bo moč povezane in aktivne skupnosti gradila in utrjevala skozi ustvarjalnost, učenje, podjetnost, inovativnost in skupno druženje.
Z MOC so sporočili, da želijo z vključevanjem bodočih uporabnikov graditi ustvarjalno in aktivno skupnost, ki izhaja iz neposrednih potreb in želja tistih, ki bodo v stavbi delali in ustvarjali, se družili, jo obiskovali ter v njej živeli in jo razvijali. “Želimo si, da stavba s prenovo odpre vrata živahni skupnosti, ki je v Celju že doma in odlično deluje, manjka ji le še skupen dom,” so poudarili.
Že v tem trenutku so prostori Kajuhovega doma namenjeni začasni rabi in različnim uporabnikom, ki stavbo aktivno pripravljajo na njeno bodočo vlogo v mestu, ko bodo v domu prostor dobili raznoliki ustvarjalci s področji kreativnih industrij, kulture in umetnosti, izobraževanja, pa tudi literati, arhitekti, oblikovalci, drugi ustvarjalni in podjetni posamezniki ter društva s področja ljubiteljske kulture.
Prenovo Kajuhovega doma so v začetku junija kot primer dobre prakse predstavili na eni največjih konferenc s področja prostora – Urban Future 2024 – v Rotterdamu. Monika Tominšek, vodja Službe za razvoj, projekte in gospodarstvo na MOC, je proces snovanja projekta prenove Kajuhovega doma predstavila v sklopu panela »Kako preoblikovati zgodovinske prostore z inovativnimi urbanimi pristopi«. Govorila je o tem, kako oživiti pozabljene prostore, ki skozi participativni pristop zaživijo kot živahne in raznolike skupnosti ter kako v proces načrtovanja vključiti javnost, predvsem pa prihodnje uporabnike. Prav tako je projekt kot primer dobre prakse predstavila tudi na dogodku Centra za kreativnost pri Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvu za kulturo, in sicer na temo Potenciali za regionalni razvoj v sodelovanju s kulturnim in kreativnim sektorjem.
