Dani BedraДЌ. Slovar slovenskega jezika verjetno ne premore zadosti besed, ki bi opisale tako zanimivega posameznika. Ko sva se sreДЌala, sem najprej opazila njegove nohte, nalakirane s srebrnim lakom z bleЕЎДЌicami. “Zakaj pa imaЕЎ srebrn lak z bleЕЎДЌicami?” sem vpraЕЎala Danija. “Da izpade ЕЎe bolj absurdno,” se je glasil odgovor. Vsekakor pa Dani ne izstopa le zaradi svoje vizualne podobe, temveДЌ tudi zaradi svojega edinstvenega karakterja, katarziДЌnih pesmi in ЕЎtevilnih talentov. Je namreДЌ pesnik, kantavtor, urednik, socialni delavec, (nekdanji) budistiДЌni menih, plezalec, raДЌunalniДЌar itd. Vse В to pa niso le nanizani talenti in hobiji, temveДЌ odliДЌni razlogi, da smo z njim opravili intervju, vreden pozornega branja.
Kot umetnik si dejaven na ЕЎtevilnih podroДЌjih, saj si pesnik, kantavtor, urednik, tuja ti ni niti proza, napisal si Bitko za Lobnikarjev griДЌ. Kaj je tisto, kar te motivira k umetniЕЎkemu ustvarjanju?
Jaz sem začel pisati v osnovni šoli, v zadnjih razredih osemletke. Takrat me je v glavnem zanimala poezija, do nje sem pa prišel skozi poslušanje rock in folk besedil. Kasneje sem začel posegati po klasičnih pesnikih. Motivira me življenje na splošno. Nimam nekih posebnih polj, ki bi me bolj ali manj zanimala … Zanima me kompleksnost, problem življenja kot takega. Kasneje sem ugotovil, da moja poezija ni dovolj močna, da bi živela sama zase, tako da sem to začel spravljati v pesmi, v glasbene oblike. Tako se je začelo sskupinami, pisal sem pa ves čas.
Če se vrneva k prozi … Kaj te je vzpodbudilo k temu, da napraviš korak naprej od poezije in se lotiš pisanja proze? V kolikšni meri se pisanje proze kot miselni proces razlikuje od pisanja poezije? Ogromno sem bral. Literatura me je vedno zanimala, tako strokovna kot tudi leposlovna. Med človekovim ustvarjanjem pa se pojavijo določene vsebine, ki presegajo raven poezije. So preveč kompleksne, da bi se dale povedati v kratki pesmi. Meni proza ni ravno izrazno sredstvo, to sem počel bolj kot eksperiment. Proces pisanja me je pritegnil bolj kot rezultat dela. Pri poeziji lahko v kratkem času domisliš vsebino, obliko … in to narediš. V bistvu je poezija tekoč proces, ko se ideje in občutja porajajo sproti, pri prozi pa je potrebno imeti rdečo nit, ki se je držiš. Jaz sem za prozo prelen, ker se mi ne da imeti v glavi ideje, vsebine … skozi daljše časovno obdobje. Pri vsem tem mi uplahne motivacija.
Leta 1979 si skupaj s Srečkom Lavbičem ustanovil skupino Kladivo, konj in voda, ki je delovala pet let. Leta 1995 si ustanovil električno različico zasedbe Kladivo, konj in voda, s katerimi ste bili dejavni do konca devetdesetih let. Od kod pravzaprav ideja za ustanovitev skupine in kakšna je bila ideološka misija rock (prog rock, folk rock …) skupine v osemdesetih letih?
Mi nismo bili rock bend v klasičnem smislu, so pa nekateri moji komadi rock balade. Sam sem idejo za skupino dobil že v gimnaziji, všeč pa mi je bila struktura treh besed, ki med seboj nimajo nobene povezave. Ime skupine tako ne pomeni nič, to je zgolj zajebancija. Takrat so bile zelo močne influence glasbe, ki sem jo takrat poslušal. V glavnem je šlo za nek progresivni rock, folk … Tako sem zbral ljudi, ki so bili izrazno dovolj močni, da so te moje ideje in pesmi odigrali in peli. Tako je skupina nastala, brez kakršnihkoli ambicij za uspeh in slavo. Dobili smo se zaradi tega, ker smo želeli delati to, kar smo kasneje tudi ustvarili. Delovali smo od leta 79 do 84, igrali smo po celi Jugoslaviji in poželi relativno velik uspeh, razpadli pa na nek način sploh nismo. Enostavno se je vsak usmeril v dejavnosti, ki jih je v času skupine zanemaril.
Kot lahko vidimo pa rock”n”roll ЕЎe vedno ostaja del tebe. Lahko bi celo rekli, da ЕѕiviЕЎ rock”n”roll, saj si se za tovrstno glasbeno ustvarjanje odloДЌil v ДЌasu velikih politiДЌnih, druЕѕbenih in kulturnih sprememb. Kako je to izoblikovalo tebe kot osebo in kako sam dojemaЕЎ rock”n”roll skozi prizmo druЕѕbenega diskurza?
Vsak človek ima med ustvarjanjem neko percepcijo, s katero spremlja razmere v svetu okoli sebe. Ta vpliv nehote vnese v to, kar dela, saj ljudje nismo izolirana bitja. Takrat se je začelo marsikaj dogajati; na prodoru je bil punk, politični sistem je postajal vedno bolj liberalen … Vse to pusti določen pečat. Nikoli nisem ustvarjal namerno te angažiranee tematike, vendar je to tema, ki te definira. Za rock velja isto – noter je ogromno tovrstne tematike. To je glasba, katera nas je zaznamovala že v puberteti.
Dejaven si (bil) tudi v Sarajevu s skupino Alethea.
To se je dogajalo kakšnih sedem, osem let nazaj. Repertoar skupine so bile moje pesmi še iz časa Kladiva, konja in vode in nekaj novejših … Takrat sem okrog sebe zbral mlajše ljudi, tudi akademske glasbenike in smo moje pesmi dali v neko drugo maniro, ujeli smo jih v bolj klasičen koncept (čelo, klasična kitara). V redu smo delali tri leta, posneli dve plošči, potem pa smo se razšli. Ogromno smo nastopali, igrali smo v Bosni, v Sarajevu … V bistvu je šlo za neke vrste podaljšek Kladiva, konja in vode, vsaj glede repertoarja. V Bosno pa hodim sedajnastopat kot kantavtor.
Zadnja leta se tvoja poezija vedno bolj odraЕѕa tudi skozi kantavtorstvo, ki pa je v Slovenijo priЕЎlo relativno pozno in vmes imelo Еѕe nekaj vzponov in padcev. Kako bi sam ocenil stanje kantavtorstva v Sloveniji in njegovo poslanstvo?
Kantavtorstvo je v Slovenijo priЕЎlo s TomaЕѕem Domicljem in podobnimi hkrati z ostalo pop kulturo in rockom. Domicelj & company so tudi nekakЕЎni zaДЌetniki rocka pri nas. Scena je pri nas klavrna, pa ne v izvajalskem smislu, ker je odliДЌnih izvajalcev kar nekaj, ampak v smislu moЕѕnosti nastopanja, ker je Slovenija majhna. Tudi finanДЌno pa je sedaj situacija taka, da se od moje in podobne glasbe in poezije Еѕiveti ne da.
Če se osredotočiva samo na področje kulture … Kako se je slednja po tvojem izoblikovala od sedemdesetih let pa do danes? Kakšne so spremembe v umetnosti, v kulturi, ter v odnosu ljudi do nje?
Uf, to je kompleksno vpraЕЎanje. O tem je veliko za povedati, ampak na kratko: tako kot vsaka druЕѕbena aktivnost, kot doloДЌene silnice v druЕѕbi, ima tudi kultura neke svoje zakonitosti, ki odsevajo klimo, v kateri raste. Dejstvo je, ДЌe gledam samo to podroДЌje, na katerem jaz delam, da so v poeziji vedno neke nove moЕѕnosti. ДЊe pogledamo samo ne podroДЌje zaloЕѕniЕЎtva, vДЌasih razen nekih velikih zaloЕѕb ni bilo niДЌ. Zdaj pa so se zaloЕѕbe razЕЎirile, naДЌin printa je spremenjen, tako da literatura Еѕivi. V glasbi, v kateri se jaz najdem, pa sta vidni dve struji. Ena je ta malo bolj zahtevna, nekomercialna in finanДЌno uspeЕЎna. Druga pa je ta pop kultura, o kateri bi teЕѕko kaj rekel, ker me sploh ne zanima. Na sploЕЎno gledano se je pojavilo ogromno nekih sredstev izraЕѕanja, medijev, tehnologije so se razvile, skratka kultura je v ekspanziji. Postala je dostopna skoraj vsem, vendar je poslediДЌno vsebinsko vedno bolj revna. Tako ima veliko ljudi za kulturo nekaj, kar kultura v bistvu sploh ni.
Kje se torej po tvojem mnenju skriva uspeh instant trendov in komadov, kot so Gangam Style, Harlem Shake, What does the fox say itd.?
Kapitalizem, neoliberalne struje … so usmerjene v čim večjo konzumacijo, hitrost, bogatenje … In na nek način družbenim skupinam enostavno zmanjkuje časa ali pa povprečni poslušalci nimajo ustrezne (pred)izobrazbe in znanja, da bi se poglabljali v to, kaj kultura pravzaprav je. Zanje je kultura najbrž vse, kar je ponujeno skozi medije in to verjetno enačijo cello z umetnostjo. To je v bistvu degradacija pojma umetnosti. Glasba je sicer tehnično dovršena, vsebinsko pa nič ni. Škoda besed. Je pa žal tako, da je to zdaj trend.
Tvoja poezija je izjemna. Bogata je s ЕЎtevilnimi retoriДЌnimi figurami, ЕЎe posebej pa izstopa neverjetna metaforika. Bi svoj slog pisanja opredelil kot plod lastnega talenta ali kot posledico velikega ЕЎtevila ur, preЕѕivetega za knjigami?
Talent je le neka nujna predizpozicija, latenca … Veliko ljudi ima talent, ki ga ne razvijejo. Sam ne trdim, da sem nek literarni genij, glasbenik pa sploh ne. Je pa dejstvo, da na en gram talenta pride en kilogram dela. Človek je sicer lahko genialen, ampak če nima sredstev in izbrušenih metod, s katerimi bi to genialnost izrazil, je vse skupaj jalovo. Po eni strani imam skoraj raje ljudi, ki so manj genialni pa več in resno delajo, potem pride do podobnih rezultatov. Pri meni je tako – če se ene stvari lotim, jo tudi speljem. Ne zaradi drugih, ampak da zadovolji mene. Malomarnost mi ni blizu. Dokler meni zadeva ne zveni tako, kot mora, ni v redu.
Kljub temu, da glasba zavzema ogromen del tvojega življenja, pa to ni tvoja edina ljubezen. Sodeluješ tudi pri organizaciji dogodkov (literarni večeri, akustični festival v Žalcu …), ukvarjaš se z računalništvom (kot slišim, si velik zagovornik linuxa), svojo ljubezen pa izkazuješ še potomcem, ženski in psu. Kako prepletaš vse te segmente svojega življenja?
Glej, vsak od teh segmentov je priЕЎel na nek naДЌin spontano v moje Еѕivljenje. O poeziji sva Еѕe govorila, Еѕenske so stalnica; no, zdaj sem malo bolj resen. Z raДЌunalniЕЎtvom je pa tako – ko sem ЕЎe bil dejaven v skupini Kladivo, konj in voda me je vedno zanimala elektronska glasba in sem si tudi sam nabavil par sintisajzerjev, raДЌunalnikov, skozi to pa me je zaДЌelo zanimati raДЌunalniЕЎtvo, predvsem alternativni sistemi. To jemljem bolj kot hobi. V glavnem sta dve rdeДЌi niti v mojem Еѕivljenju poezija in glasba. Е trikat ne znam, sicer se pa v prostem ДЌasu sprehajam s psom. Otroci so odrasli in imam Еѕe vnuke, v sluЕѕbo ne hodim veДЌ redno, ostaja mi pa ЕЎe nekaj ДЌasa, predvsem dopoldne, ker moja partnerka ЕЎe redno dela, pa mi vДЌasih postane dolgДЌas in je fino it s psom JurДЌkom malo ven. Lepo je imeti Еѕivo bitje, s katerim lahko imaЕЎ nek odnos. Z zlato ribico ga ne moreЕЎ imeti …. Pes je pa taka prikupna zadeva, vendar tudi skrb. Daje ti dodatno vsebino.
Po izobrazbi si socialni delavec. Kako te to definira kot osebo in se vpija v okvirje tvojega umetniЕЎkega ustvarjanja?
Ne vem, če ima moja strokovna izobrazba kakšen poseben vpliv na mojo umetnost. Najprej sem hotel študirati medicino, potem sem bil zaradi barabij predčasno izključen iz gimnazije in sem študiraj ob delu. So me pa seveda vedno zanimali ljudje. Tudi kasneje po srednji šoli me ni minilo pomagati ljudem z različnimi težavami, če se le da. S takšno motivacijo sem nekaj časa tudi študiral budizem. Bil sem v samostanu v Indiji. Religije mi sicer grejo na živce, budizem pa me je pritegnil zaradi načina dela in razumevanja sočutja. To me je vedno zanimalo in me še vedno, samo poklicno več ne delam. To je del moje osebnosti – nagnjenost k medčloveškim odnosom in radovednost, kaj imajo ljudje v glavi. Zanima me, kaj se da narediti, če zabredejo v kakšne težave. Tudi sam sem se namreč srečeval s pitjem, kajenjem trave … Tak način življenja ti odpre neke nove dimenzije, ki ti so ti v pomoč, ko delaš z drugimi. Nekaj časa sem deloval tudi kot terapevt za zdravljenje alkoholikov v Vojniku, delal sem v kriznem centru za mlade, med narkomani v dnevnem centru v Žalcu. V socialnem delu so me ta področja zanimala, še sedaj me zanima socialna patologija na splošno.
Glede na tvoje zanimanje za budizem lahko potem reДЌemo, da si budist?
Ne bi se ravno definiral kot budist. Nekaj ДЌasa sem bil celo budistiДЌni menih, ampak vse to sem poДЌel, ne da bi bil prepriДЌan v neke hude metafiziДЌne koncepte, ampak zgolj in samo kako skozi to dobiti neka znanja, ki lahkoВ dejansko lahko pomagajo ljudem. Jaz sem sicer ateist, sem pristaЕЎ znanosti in ne nekih nedokazljivih konceptov.
Kako je priЕЎlo do odloДЌitve, da postaneЕЎ budistiДЌni menih?
Takrat (2002) v Sloveniji tega ni bilo, zdi se mi, da sem bil pri nas prvi. Tak človek sem, da moram stvari preizkusiti na sebi, da vidim, če sploh kakorkoli učinkujejo … Tisti način življenja me ni preveč pritegnil – ne da nisem imel volje, potrpljenja …, ampak nisem bil motiviran za stvar, ki je v veliki meri sama sebi namen. Je pa to bila zanimiva izkušnja. Tudi v samostanski univerzi v Indiji so bile študije izjemne. Od vseh raznih samouresničitvenih konceptov mi je bil budizem nekako najbolj blizu.
Oseba, kot je Dani, lahko kot sogovorec ДЌloveku veliko ponudi. Kljub temu pa njegovo primarno izrazno sredstvo ostaja poezija, ki jo lahko v prihodnje spremljamo v elektronski obliki. Za to potezo se je odloДЌil kot nekakЕЎen upor proti svojeglavim zaloЕѕbam. Njegovo poezijo – med drugim zadnjo pesniЕЎko zbirko Sence psov – lahko torej spremljate kar iz domaДЌega zavetja. Vse skupaj pa lahko ЕЎe dodatno zaДЌinite 20. decembra z obiskom boemskega veДЌera z Danijem BedraДЌem v Е pitalu za prjatle. Vabljeni!
