V Hiši pisanih spominov, ki je nekakšno drugo ime za Zgodovinski arhiv Celje, ki je bil ustanovljen leta 1956, so v lanskem letu prevzeli 190,4 tekočih metrov gradiva.
Arhivsko gradivo skupaj zdaj hranijo v okviru 1.730 fondov in zbirk. V ZAC, ki ga vodi direktor, dr. Borut Batagelj, pričakujejo, da bomo že v prvem polletju 2023 dosegli nov mejnik, to je, da bo količina arhivskega gradiva, ki ga hranijo, presegla 9 kilometrov.
“Če se pošalimo, je to skoraj dovolj, da bi lahko povezali naš sedež in žalsko fontano piva,” je z zanimivo prispodobo količino gradiva opisal Batagelj.
Po njegovih besedah je bilo zelo veliko opravljenega na področju urejanja in popisovanja arhivskega gradiva. Ob tem največ truda terja vpisovanje podatkov v vzajemno zbirko vseh slovenskih javnih arhivov, ki šteje več kot 2.800.000 zajetih popisnih enot v skupni bazi, pri čemer slednji podatki vplivajo na boljšo dostopnost arhivskega gradiva preko Virtualne čitalnice ali novega spletnega vodnika po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva Celje.
V letu 2022 je tako kot v preteklih letih ZAC posvetil veliko dela urejenosti stanja gradiva na terenu, saj to pripomore tudi k preglednem stanju in poslovanju pri ustvarjalcih arhivskega gradiva, posledično pa k boljšemu vrednotenju ob prevzemih.
Strokovne službe so kontaktirale z več kot 200 ustvarjalci arhivskega gradiva na področju pristojnosti 14 upravnih enot ter opravile 97 obiskov pri javnopravnih osebah ter izdale 27 strokovnih navodil za odbiranje. 310 posameznikov se je udeležilo izobraževanj, ki jih arhiv pripravlja za uslužbence javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim in arhivskim gradivom.
Batagelj poudarja tudi trud zaposlenih pri tekočem reševanju vlog v upravne namene, saj:
“Slednje zahtevajo zelo kompleksno znanje, ki državljanom pripomore pri reševanju njihovih izzivov v različnih postopkih, najbolj pogosto vezanih na status nepremičnin. Ob tem delu so uslužbenci pogosto deležnih izrazov hvaležnosti s strani uporabnikov, saj prav s pomočjo dokazil iz arhiva slednji lahko uveljavljajo svoje pravice.”
Zaradi pravnih interesov je v letu 2022 iskala informacije v arhivu 1.801 oseba, arhiv je ob tem izdal 1.698 potrdil ali overjenih prepisov. Zaradi uvajanja digitalnega poslovanja tudi zelo strmo narašča število izdelanih digitalnih reprodukcij za stranke. Teh smo za uporabnike izdelali 20.140 (v letu 2021 8.858), pada pa število izdelanih fotokopij (v letu 2022 jih je bilo 10.176, leto poprej 17.542)
Zasluga večanja sredstev s strani ustanovitelja Ministrstva za kulturo RS za namen digitalizacije arhivskega gradiva se je v letu 2022 udejanjila tudi v rekordnem beleženju števila digitalnih posnetkov reprodukcij arhivskega gradiva (66.495), ki se je povečini vezal na projekt digitalizacije številnih šolskih kronik, ki jih arhiv hrani na območju široke regionalne pristojnosti »od Rinke do Sotle in od Dravinje do Save«.
V pokovidnem času je prišlo tudi do vračanja obiska šolskih skupin in obiskovalcev razstav, ki postopoma prihaja na raven pred epidemijo (1.448 v 2022, v 2019 jih je bilo 2.082), sem pa niso šteti raziskovalci v čitalnici, katerih so našteli 497. Razumljivo ni mogoče prešteti obiskovalcev razstav, ki jih arhiv pripravlja na javnih površinah v Celju in sosednjih občinah. Izpostaviti gre, da so vse razstave zadnjih let dostopne tudi na spletnem portalu virutalni.zac.si. Ob tem se je arhiv tesno vpletal tudi v mednarodno mrežo, tako kot iniciator projekta 21 arhivov držav Evropske unije (International Archives Week Challenge) kot skozi promocijo sodelovanja s hrvaškimi arhivi, ko projekt Vino na meji/Vino na granici trenutno gostuje v Slavonskem Brodu že kot sedma edicija popotovanja istoimenske razstave.
B.R., vira slik: ZAC in Tomaž Črnej
