Znana je letošnja prejemnica zlatnika poezije za življenjsko delo na področju pesniškega ustvarjanja. Tokrat bo prestižno priznanjo prejela Celjanka Bina Štampe Žmavc.
Zlatnik poezije podeljujejo v okviru podelitve Veronikine nagrade od leta 2005, ki je vsak konec avgusta ravno v Celju, nagrada pa ima v nacionalnem prostoru posebno težo.
Doslej so zlatnik prejeli: Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Miroslav Košuta, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Tone Kuntner, Gustav Januš, Marko Kravos in Andrej Brvar.
“BŠŽ” je bila rojena jeseni leta 1951. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Celju. Po maturi je študirala primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarjala se je z glasbo in gledališčem. 13 let je vodila otroško improvizacijsko gledališče v Eksperimentalnem gledališču Celje, kjer je bila režiserka, dramaturginja in avtorica tekstov. Je članica uredništva revije Poetikon. Danes jo uvrščamo med klasike slovenske mladinske književnosti. Živi in ustvarja v Celju.
Med številnimi nagradami je leta 2011 prejela desetnico za najboljše otroško in mladinsko delo za zbirko pravljic Cesar in roža
Utemeljitev nagrade
Med nami živi in ustvarja pesnica, ki jo uvrščamo med klasike slovenske mladinske književnosti. Toda pesnica Bina Štampe Žmavc takole pojasnjuje svoj ustvarjalni pristop: Ko se usedem in začnem s pisanjem, sploh ne ločim med odraslim in otroškim bralcem. Preprosto delam tako zares, da bolj zares ne bi mogla …
In dodaja: Rišem z besedo, ne s kredo, ker s kredo ne znam. Pa tudi z barvami ne. Zato dahnem v dlan si besedo …
Ta beseda visokoestetskega poetičnega jezika že desetletja igrivo nagovarja otroke in tiste odrasle, ki znajo v sebi ohranjati otroka. Zbirke Bine Štampe Žmavc so na vrhu slovenske kakovostne poezije za otroke in mladino. A v njenem pesniškem opusu je tudi devet zbirk poezije za odrasle, med katerimi je knjigo Pesem za liro kritičarka umestila v svet poezije – kot slavolok poezije.
Več kot dvajset let je od knjige Klepetosnedke, pesniške zbirke za otroke pesnice Bine Štampe Žmavc. Z živimi vprašanji. Kako premagati odsotnost besed in kako v besednih čarovnijah upesniti življenje, kakršno je. A vendar tako, da se odraslost popelje z nebeškimi kočijami v svet otrokove domišljije. Pesnica najde »rimo v dežju, na travi, na sprehodu in v glavi«, ker želi prečarati svet, saj pravljični svet v resnici ni popravljalnica sanj, pač pa resničnosti. Tista resničnost, ki vselej najbolj vznemiri njeno srce, pa je narava. Zato se je že pred več kot dvema desetletjema angažirano, a lirično spraševala, kam je izginil sneg. Narava je studenec njene ljubezni do vsega v življenju in najmogočnejše drevo njenega ustvarjanja, je klic k poeziji, ki ji je navdih živo in neživo. Kajti Vse-stvar-je in poezija lahko oživi predmetno stvarnost. Celotni pesničin opus, od poezije za otroke in odrasle, do proznih in drugih literarnih zvrsti, je osmišljanje vsega, kar človeka obdaja. Pesnica gleda in vidi svet globoko, svetlo in temno.
Bina Štampe Žmavc je vrhunska slovenska literatka, posebej v mladinski književnosti. Verjame, da imajo otroci »oči, ki vidijo dušo stvari«. In ni res, pravi, da otroci ne marajo poezije. Med njenimi knjigami je daleč najbolj brana knjiga poezije Nebeške kočije, čeprav upesnjuje zahtevne teme vesolja, minevanja in časa. Kajti Bina Štampe Žmavc se z vsako pesniško zbirko odziva na etična vprašanja in dileme odčaranega sveta, v katerem človečnost tone. Nekaj naslovov zbirk za otroke: Zrnca sonca, Snežroža, Vprašanja srca, Kako raste leto, Barka zvezd in druge. To je pokrajina mladinske lirike, ki z žarom vabi v objem.
Podobno je s poezijo za odrasle. Od prve zbirke Pesek v pesem in drugih, do Ogledala zraka, Pesmi za liro, Vse-stvar-je in do letošnje nove zbirke Nabiralka samot. Motivni pesnični svet je večplasten, od hoje k sebi in vase, do samote in ljubezni, do minevanja in neponovljivosti življenja, do pesnice kot tihe popotnice in njene refleksije o tem, kako je v pesničinem srcu takrat, ko se pesem izmika. Že v prvi pesniški knjigi za odrasle je dokazala, in potem večkrat ponovila, mojstrstvo v sonetni formi in rimi. Ena izmed njenih knjig je Princesa srca, Bina Štampe Žmavc pa je s svojo pesniško lirično močjo in z iskrivostjo, z značilnimi posrečenimi neologizmi, ki bogatijo slovenski jezik, nedvomno princesa pesniškega jezika.
Za opus poezije za otroke in odrasle in za izjemno barvitost, svežino, igrivost in milino pesniškega jezika prejme zlatnik poezije 2018.
Preberite dve pesmi Bine Štampe Žmavc:
Con anima
Stali sva ob oknu.
V prvem silvesterskem snegu.
Okrog naju
nekakšno biblično morje
beline.
V razlitih konturah sveta
in belote tišine
krhka ladja
zamolka.
Kot – kdo bo ostal
Orfej potovanja na konec pesmi,
ko zadnja muza odide. –
(del pesmi iz nove zbirke Nabiralka samot, ki je pravkar izšla)
Zakaj je srce
Srce je, da vse, kar živi,
ima svoje središče,
iz srca roža cveti
in ljubezen ima v njem sidrišče.
Srce je zato,
da v njem je doma duša
in se čisto rahlo smehlja,
ko bitje srca posluša…
(Iz zbirke Vprašanja srca)
