Likovni salon bo samo še do nedelje prizorišče prve samostojne razstave Karin Vrbek, ki jo je naslovila z “Ljudje so kot hiše.”
Celjanka je leta 2017 prejela nagrado mala Veronika za najboljšo pesem, v naslednjih letih pa je diplomantka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v knežjem mestu sodelovala na nekaterih skupinskih razstavah.
Svoje umetniške prakse ne omejuje na specifičen medij, temveč združuje rabo videa, zvoka, instalacije, pisanja in oblikovanja vizualnih sporočil v celostne senzorične pokrajine, umeščene v galerijski prostor.
Kot je zapisala kustosinja Maja Hodošček, avtorica s pričujočo razstavo poglablja razmišljanje o položaju človeka v sodobnem času, zaznamovanem tudi s porastom osamljenosti, in razgrajevanjem skupnostnih vezi.
Razstava je zasnovana kot intervencija v javni prostor in kot galerijska postavitev, ki zajema tekstovni del, serijo plakatov in predelana oblačila, kjer umetnica skozi metaforo hiše, kot simbola domačnosti in intime, govori o odtujenosti posameznika od okolja, pa tudi od samega sebe.
Skozi premišljene postavitve razmišlja o možni razgradnji koncepta ‘bele kocke”, ki določa razstavni prostor in vanj vnaša estetiko vsakdanjosti ter s prepletanjem različnih materialov in medijev bistveno posega v notranjost galerije in jo preoblikuje.
V okviru razstave je bila izpeljana tudi ustvarjalna delavnica z naslovom Misliti jezik. Na njej so skozi igro z besedami raziskovali večplastnost pomenov in omejitve jezika. Udeleženci in udeleženke so s tehniko izrezovanja besed iz časopisov in revij sestavljali unikatne poezije in besedne kolaže ter se poglabljali v pomen in simboliko posameznih besed. Te namreč pogosto ne izražajo le enega pomena, ampak nosijo osebne resnice in omejitve, ki oblikujejo naš pogled na svet.
