V idiličnem okolju nabrežja Savinje tik pred začetkom bolj strnjene poselitve Luč, je od decembra 2019 na ogled razstava »Luče v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje«. Pri nastajanju razstave sta se povezala Zgodovinski arhiv Celje, ki je poskrbel za vsebino ter Občina Luče, ki je sodelovala pri izboru in umestitvi te edinstvene razstave v prostor.
Zgodovinski arhiv Celje z razstavo nadaljuje serijo projektov »Arhiv v regiji«, s katero se osredotoča na predstavitve različnih vsebinskih zvrsti in kategorij arhivskega gradiva vezanega na območja, ki so v pristojnosti arhiva. Avtorica razstave je arhivska svetovalka Sonja Jazbec, v procesu nastajanja razstave pa so sodelovali tudi Metod Rosc, Ciril Rosc in Borut Batagelj.
Razstava pred obiskovalce prinaša reprodukcije 75 originalnih dokumentov iz 15 različnih fondov in zbirk, ki odsevajo značilnosti, spremembe in zanimivosti iz zgodovine tega kraja. Razstava je zasnovana kronološko, najstarejši dokument je izsek iz urbarja Gospostva Gornji Grad med leti 1775-1776, na katerem je predstavljen popis dajatev podložnikov za naselje Karnica. Predstavljenih je nekaj razglednic kraja, med katerimi izstopa Koloriran grafični list – bakrorez (datiran okrog 1848), ki prikazuje Iglo, zanimiv skalni samotar, ki se nahaja med Lučami in Solčavo v najožjem delu soseske. Reprodukcije spisovnih dokumentov in slikovnega gradiva opozarjajo na urbanizacijo naselja (prenos lastništev zemljišč, gradnja objektov), nastajanje infrastrukture (gradnja cest, mostov, vodovodna oskrba, elektrifikacija, napeljava telefonskega omrežja), prinašajo vtise iz organizacije šolskega, kulturnega in družabnega utripa kraja. Med izborom zelo izstopa tudi lokalno pogojena dejavnost, predvsem vezana na gospodarski (spravilo in plavljenje lesa) ali turistični (planinstvo) utrip Luč.
Razstava torej po eni strani nazorno in pregledno zrcali preteklost Luč, po drugi pa pravzaprav tudi utrjuje današnjo predstavo in usmerjanje občine v sonaravni in trajnostni razvoj, ki je pogojen z lokalnimi značilnostmi.
Izjave:
Sonja Jazbec (ZAC), arhivska svetovalka, avtorica razstave: Iz iskanja slikovno atraktivnejšega gradiva sem v očem manj zanimivem spisovnem gradivu, predvsem v fondu občinskega ljudskega odbora Mozirje našla ogromno zanimivih poudarkov iz razvoja Luč.
Pri tem je moč potrditi, da je sonaravno kmetijstvo, samotne kmetije po strmih pobočjih in kmečki turizem od nekdaj način življenja prebivalcev Luč. Lučani so bili nekdaj znani kot odlični gozdarji, zato je na razstavi prikazanih kar nekaj fotografij gozdarjev pri spravilu lesa. Zanimive so fotografije kraja iz različnih časovnih obdobij in ohranjeni plakati, ki so vabili na razne dogodke.
Vsa povojna leta je bilo v Lučah prisotno močno odseljevanje prebivalcev v večje urbane in industrijske centre ter tudi v tujino. Kasneje se je odseljevanje nekoliko zaustavilo, ker so mladi videli več možnosti in perspektive v kmetijstvu, postavljen je bil obrat Elkroja v Strugah, nekaj zaposlitev je bilo v gozdarstvu, prav tako so se kazale možnosti zaposlitve v turizmu in gostinstvu ter obrti. Glavna gospodarska panoga pa je ostajalo kmetijstvo z gozdarstvom. Veliko delavcev se je dnevno vozilo na delo v druge kraje ali občine.
V Strugah je bil septembra leta 1985 odprt težko pričakovani industrijski obrat Elkroj, ki je na začetku zaposloval približno 50 delavcev in je pomenil veliko pridobitev za Luče. Stanovanjska gradnja v Lučah je bila precej ovirana zaradi pomanjkanja prostora, a se je še isto leto pričela gradnja stanovanjskega bloka, dokončan je bil vodovod v Strugah. Asfaltiralo se je kar nekaj cest v vasi in okolici. V letu 1979 so v Lučah pričeli z razširitvijo telefonskega omrežja. Pred razširitvijo je na 100 prebivalcev prišlo le 5 telefonov, z razširitvijo so pridobili 680 telefonskih številk. Občani so opravili vsa enostavna fizična dela, sami so priskrbeli drogove, organiziranih je bilo več udarniških akcij, ki so bile finančno in organizacijsko zelo zahtevne, kljub temu pa so po zaslugi prizadevnih krajanov uspele.
Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil obnovljen del kanalizacije od zadruge do šole, del kanalizacije od gasilskega doma do Lučnice in del kanalizacije pri župnišču. Šola je v tem času dobila novo rokometno in košarkarsko igrišče. Veliko napora in prostovoljnega dela je bilo vloženega v postavitev TV pretvornikov Podvolovljek I in Struge.
Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bilo v Lučah 167 kmetij, od tega je bilo 92 tržno usmerjenih, povprečna velikost kmetije je bila malo manj kot 40 ha, povprečna nadmorska višina kmetij pa je bila 759m. Glavna kmetijska panoga je bila živinoreja. Večina kmetov je redno oddajala mleko in letno so ga oddali tudi po milijon litrov. Vsi kmetje so bili člani zadruge in so z njo imeli sklenjene dolgoročne kooperacijske pogodbe. Kmetije so začele opuščati setev žit, delno tudi krmnih rastlin in povečevale površine travnikov. Je pa bilo v tem času v Lučah kar 21 opuščenih kmetij. Višinske kmetije so se koristile kot pašniki, nekatere so se delno izkoriščale, nekatere pa so se zaraščale. V interesu je bilo oživiti čim več kmetij, vendar je bil problem, ker so bile nekatere težko dostopne.
Nabor dokumentov na razstavi je obsežen, čeprav je predstavljen le del raznolikega gradiva, ki ga v Zgodovinskem arhivu hranimo v povezavi z Lučami. Z odkrivanjem arhivskega gradiva lahko prepoznavamo vsebine, ki so vezane na osebne zgodbe posameznikov ali pa zgodbe vezane na širšo lokalno skupnost.
Ciril Rosc, župan, Občina Luče: V Lučah se vse bolj zavedamo, da sta naša identiteta in s tem tudi naša prihodnost v neločljivi povezanosti z našo preteklostjo. Pričujoča razstava ‘Luče v dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje’ je tako eden od pomembnih kamenčkov v mozaiku očuvanja tega gnezda sredi gora, ki smo ga podedovali od naših prednikov, kateri so vseskozi živeli v sozvočju z naravo, njenimi danostmi in potenciali. Zato bomo tudi v prihodnje dajali poudarek prvobitnosti, zgodovini, tradiciji in kulturi ter zavezanosti trajnostnemu alpskemu turizmu, kar vse skupaj dolgoročno prinaša konkurenčno prednost teh naših, še desetletja nazaj zelo odmaknjenih krajev za užitek in počitek, za postanek in obstanek. Hvala ekipi Zgodovinskega arhiva Celje, ki je s pričujočo razstavo osvetlila delček naše zgodovine, ki izpričuje neločljivo povezanost in navezanost naših prednikov in rodne grude.
Dr. Borut Batagelj, direktor (ZAC): Razstava je druga v seriji Arhiv v regiji in je za Zgodovinski arhiv Celje zelo pomembna, saj utrjuje poslanstvo naše javne službe v regionalnih okvirjih. Zunanja razstava je lep primer, kako lahko arhiv dokaže, da ni le prostor preteklosti, temveč se aktivno vključuje s svojimi vsebinami v sedanjost ter pripomore k boljšemu poznavanju preteklosti v lokalnem okolju, slednjemu pa tudi pomaga pri podpori vsebin, ki jih lahko usmeri v turistično promocijo namenjeno stalnim ali občasnim obiskovalcem kraja.
ZAC
