Mala Veronika 2020 dijaku Gimnazije Celje – Center Aljažu Primožiču


Aljaž Primožič

Zmagovalka natečaja mala Veronika 2020 je pesem »vsak dan smo večji« avtorja Aljaža Primožiča z Gimnazije Celje–Center. Kot pravi strokovna žirija, nas pesem »vrača v otroštvo, v nostalgijo, ko je merjenje ob podbojih vrat pomenilo varno zavetje in pribežališče«. Na letošnjem natečaju, ki je potekal peto leto zapored, je sodelovalo 42 srednjih šol. V spletnem glasovanju je bilo skupno oddanih 3.783 glasov, največ jih je prejela zmagovalna pesem, in sicer 661.

Strokovna žirija, ki so jo sestavljali dr. Zoran Pevec kot predsednik in Tonja Jelen ter Aleš Jelenko kot člana, je o zmagovalni pesmi zapisala: »Pesem vsak dan smo večji nas vrača v otroštvo, v nostalgijo, ko je merjenje ob podbojih vrat pomenilo varno zavetje in pribežališče, nevedoč, da so ravno te črtice kazalci, ki nas vedno bolj oddaljujejo od malega sveta, od sreče in lahkotnosti. Pesem z nizanjem predstav in omejeni prostorskosti nas vedno bolj vrača v polpreteklost in obenem vedno daje v sedanjost, ki zna biti neznosna. Medtem pa je razmerje med velikostjo in prostori vedno bolj težko.«

Celjski uspeh je dopolnila Lara Gobec s I. gimnazije v Celju, sicer tudi letošnja prejemnica Župančičeve frulice, katere pesem »saj bi lahko rekla« je strokovna žirija uvrstila med 5 finalistk natečaja.

Aljaž in Lara sta že štiri leta člana pesniške skupine, ki deluje v okviru Gimnazije Celje-Center v sodelovanju s Festivalom Izrekanja in Osrednjo knjižnico Celje pod mentorstvom pesnika in pedagoga Kristiana Koželja. To je druga mala Veronika za Gimnazijo Celje-Center v treh letih – leta 2018 jo je osvojil Tilen Letner.

Antologija in zemlja je vibrirala kakor živo telo in Festival Izrekanja

Aljaž Primožič, Lara Gobec in Tilen Letner so (ob še sedmih mladih) svoje pesmi objavili v antologiji mlade celjske poezije In zemlja je vibrirala kakor živo telo, ki jo je izdala Gimnazija Celje-Center, predstavljena pa bo na uvodnem večeru letošnjega festivala IZREKANJA: BREZMEJNO, v sredo, 26. 8. 2020

Končni program festivala v času nastanka tega zapisa zaradi nenehno spreminjajočih se navodil in omejitev NIJZ še nastaja in bo dokončno potrjen in objavljen v ponedeljek, 10. avgusta, že sedaj pa je znano, da se bo znaten del programa preselil na splet.

ZMAGOVALNA PESEM NATEČAJA MALA VERONIKA 2020:

vsak dan smo večji

predstavljaj si fantka
ob podboju vrat
kamor je babica pred leti
narisala kratke črtice
ki so za prst oddaljene
druga od druge
in dedka
ki z nekim čudnim
ponosom opazuje
koliko je vnuk zrasel v enem letu
vsak dan smo večji
in prostori vsak dan
malo manjši
malo težji
če so zraven drugi
ki niso babice in dedki
vsaka pesem malo daljša
če v njej vsaj enkrat
ne omenim tebe
in prostora med črticami
je z vsako besedo manj
samo še toliko za
dedkov ponos
ki te vpraša
koliko si zrasel
skozi to pesem

Letos nominiranih pet pesmi

Za malo Veroniko 2020 je strokovna žirija v sestavi dr. Zoran Pevec (predsednik), Tonja Jelen (pesnica in profesorica slovenščine) in Aleš Jelenko (magister menedžementa, pesnik, prozaist in esejist), nominirala pet pesmi (pesmi so navedene po vrstnem redu prejema pesmi):

  • vsak dan smo večji, Aljaž Primožič, Gimnazija Celje – Center, mentor: Kristian Koželj
  • ničle, Sara Lavrenčič, Gimnazija Bežigrad
  • Nazarečan, Gloria Džankić, II. gimnazija Maribor, mentorica: Nina Medved
  • Čepela si na ponjavi jutranje esence, Nina Bohnec, Gimnazija Murska Sobota, mentorica: Boža Ivanuša Trajbarič
  • Saj bi lahko rekla, Lara Gobec, I. gimnazija v Celju

Kratka utemeljitev žirije za nominirane pesmi

  • vsak dan smo večji, Aljaž Primožič, Gimnazija Celje – Center, mentor: Kristian Koželj

Pesem vsak dan smo večji nas vrača v otroštvo, v nostalgijo, ko je merjenje ob podbojih vrat pomenilo varno zavetje in pribežališče, nevedoč, da so ravno te črtice kazalci, ki nas vedno bolj oddaljujejo od malega sveta, od sreče in lahkotnosti. Pesem z nizanjem predstav in omejeni prostorskosti nas vedno bolj vrača v polpreteklost in obenem vedno daje v sedanjost, ki zna biti neznosna. Medtem pa je razmerje med velikostjo in prostori vedno bolj težko.

  • ničle, Sara Lavrenčič, Gimnazija Bežigrad

Pesem ničle se spopada z bivanjsko tematiko. Smisel bivanja sredi koordinat in funkcij je težko, nemogoče: »nikoli se nismo znali stlačiti v funkcije.« Avtorica nas vodi od začetka do konca pesmi z ničejanstvom in pesem lahko primerjamo s Kosovelom. Pesniški jaz je razdrobljen samega vase, ni del množice, ni del polja, na katerem pa se vseeno nahaja.

  • Nazarečan, Gloria Džankić, gimnazija Maribor, mentorica: Nina Medved

Nazarečan je pesem, ki ima dobro izpeljan dramaturški lok. Ta je osnova za pesemsko pripoved, a šele zadnji verzi prikažejo, da je to hipec in še to enkratni, neponovljivi. Pesem aludira na naravo in božje zakonitosti, ki naj bi udarile vsakič, ko ljudje delamo kaj »narobe«. Dialog je razdeljen na eni strani na racionalno razlago in človeški strah in interpretacijo o grehu na drugi strani. Kako je torej dojeta ta ljubezen, dvojina, je sprejemljiva ali je lahko obsojena in zaničevana; avtorica nas spretno vodi, da lovimo in iščemo pomene.

  • Čepela si na ponjavi jutranje esence, Nina Bohnec, Gimnazija Murska Sobota, mentorica: Boža Ivanuša Trajbarič, prof. slov.

Pesem z bivanjsko tematiko se vrača v temni modernizem. Lirski subjekt stagnira, psihofizično je zlomljen. Odzove se le še s fizičnim izločkom, in to s krvjo. Velik pomen ima zvočnost verza: »Iz globine pljuč si izdolbla svoj glas / in ga razlila po skorji zračnih mešičkov.« V pesmi je najti vpliv samosvoje liričnosti poezije Daneta Zajca.

  • Saj bi lahko rekla, Lara Gobec, I. gimnazija v Celju

Pesem Saj bi lahko rekla želi s svojo neposrednostjo obračunati s pesniškim jazom, torej samim sabo, in svojo materjo, še posebej pa z očetom. Pesem razkriva ranljivost, spopad s samim sabo in priznanjem, da je še težje priznati. Humor, ironija in tipične rečenice pesmi kljub teži, ki jo izreka, dajejo domiselno in duhovito izpovednost.