V središču Celja, na Stanetovi ulici, kraljuje ena najbolj znamenitih stavb mesta – Mestni kino Metropol. Gre za zgodovinsko in družbeno pomembno kulturno središče v Celju, ki skrbi za ohranjanje alternativnih in marginaliziranih žanrov. Mestni kino Metropol je pomemben indikator celjskega kulturnega spomina, saj je tako iz arhitekturnega kot tudi iz kulturnega vidika pomemben zgodovinski faktor za mesto Celje.
Zgodovina Mestnega kina Metropol
Njegova zgodovina sega vse v leto 1936, saj so Celjani pred drugo svetovno vojno postali vedno bolj zainteresirani za kulturo. Tako se je v znamenito stavbo na Stanetovi ulici, ki jo je zasnoval sam Jože Plečnik, naselil mestni kino, ki je sprva le pomagal kinu Union in mestnemu kinu Dom (Mestni kino Metropol). Mestni kino Metropol je zaradi svoje lokacije in domačnosti hitro pridobil na priljubljenosti, česar ni ustavila niti vojna, saj je kot eden izmed redkih ponudnikov zabavne kulture deloval tudi tekom nje.
Po vojni je bilo v knežjem mestu ustanovljeno Kinopodjetje Celje, ki je pomenilo korak naprej za čase kinematografije na Celjskem. Leta 1979 je bil Mestni kino Metropol v sodelovanju s kinom Union ter kinom Dom gostitelj Tedna domačega filma (TDF), ki je apeliral na »srečanje najpomembnejših filmskih ustvarjalcev iz bivše Jugoslavije«. Istega leta je bil kino prenovljen, saj je bil do takrat prehod med sedeži možen po sredini dvorane (Mestni kino Metropol).
Leta 2001 je Tuš odkupil tedanje Celjske kinematografe in uradno postal upravitelj Mestnega kina Metropol. Leto kasneje se je odprl tudi prvi celjski kino center – Planet Tuš. Metropol je s to potezo postal prvi art kino v državi, nakar je gostil še nekaj uspešnih festivalov, vse dokler je februarja 2004 prenehal z obratovanjem.
Upravljanje kina in kavarne je nato prevzel DZU filter, ki je 7. julija 2004 poskrbel za ponovno otvoritev Metropola. Dva meseca kasneje sta bila prenovljena še preddverje kina in kavarna, nova uprava pa je poskrbela tudi za nov program, ki je vključeval tudi druge prireditve, koncerte, predstavitve knjig in razstave (Mestni kino Metropol). Prvi art kino je še posebej izpostavljal projekcije mladih in domačih izvajalcev, ki ustvarjajo z digitalnimi tehnologijami. Od tega sta obisk kina in kavarne prvič po ustanovitvi kino centra Tuš beležila občuten vzpon.
Kino premore 288 sodobnih sedežev, Dolgy Digital zvočni sistem, projekcijo filmov z nosilcev Beta Pal, miniDV, VHS,DVD, računalniških nosilcev in platno velikosti 10,2 × 3,6 metra (Kino mreža).
Mestni kino Metropol danes
Danes Mestni kino Metropol ponuja program umetniških filmov, ciklus »zamudili ste«, kjer si je moč ogledati filmske uspešnice minulih mesecev, kavarno Mestnega kina, pestre literarne dogodke, stand up komedijo, lutke za najmlajše ter kult(ur)no zabavo. Pomemben poudarek je namenjen evropskemu, neodvisnemu in svetovnemu filmu. Metropol vsako poletje v sklopu Poletja v Celju pripravi tudi brezplačne projekcije filmov na prostem – Kino pod zvezdami. Poleg tega se tekom leto v intimnem ambientu mestnega kina odvijajo številni odmevni koncerti, Metropol pa predstavlja pomembno zatočišče kulturnih navdušencev iz Celja in Slovenije.
Rekorden obisk v letu 2012, težave z digitalizacijo in denacionalizacijo
Minulo leto je Mestni kino Metropol beležil rekordni obisk, saj ga je obiskalo malo manj kot 15.000 obiskovalcev, od leta 2004 pa si je filmski program v povprečju ogledalo 12.000 gledalcev letno. Samo Seničar, programski vodja kina, je na tiskovni konferenci ob začetku leta povedal, da je bilo »leto 2012 finančno podhranjeno glede sofinanciranja različnih projektov«. Kar se tiče finančnih sredstev namreč DZU Filter črpa 50 °% iz lastnih sredstev (prihodek iz vstopnin in prihodek kavarne), 50 % pa pridobi iz sredstev MK, MOC, JSKD, Europa Cinemas. Na leto to pomeni cca 60.000 €, od tega gre 25 % za plače, 25 % za promocijo, 20% za materialne stroške, ostalo za program, investicije in opremo (Kino mreža). Tovrstno financiranje pa bo odločilno v prihajajočih mesecih, saj bi moralo DZU Filter do poletje zbrati od 50.000 – 60.000 evrov za posodobitev filmske opreme, saj bo junija letos digitalizacija zamenjala 35-milimetrski filmski trak, zaradi česar je potreben nakup digitalnih projektorjev. Borut Kramer, predsednik društva Filter, je v medijih izrazil upanje, da bodo del potrebnih finančnih sredstev pridobili na razpisih in od filmskih skladov, glavnino pa bodo morali zbrati sami in s pomočjo različnih sponzorjev. Po besedah Samota Seničarja je digitalizacija še posebej problematična, saj so stroški zanjo zelo visoki, Slovenija pa je na tem področju glede preostale evropske države zelo podhranjena. Poleg tega ima Metropol še vedno nerazrešeno lastništvo prostorov, saj je še vedno podvržen procesu denacionalizacije, v katerega so vpete Banka Celje, celjska občina, zadružna kmetijska zveza in Deželna banka Slovenije. Po končanem postopku naj dvorano mestnega kina odkupila celjska občina.
Mestni kino Metropol v letu 2013
Mestni kino Metropol kljub finančnim težavam tudi letos pripravlja pester kulturni program. Prvi večji dogodek bo potekal aprila z Diffifestom, festivalom kratkega dijaškega filma. Od 15. do 19. aprila pripravljajo tudi festival gorniškega filma, v okviru katerega bodo zavrteli 15 filmov. Trenutno v kinu predvajajo filme iz filmskega festivala Liffe ter kulturne navdušence razveseljujejo z Džjezz do it – GCC jazz projektom, v letu 2013 pa bodo nadaljevali s tradicijo izjemno dobro obiskanih jazz in rock’n’roll koncertov. S tako pestrim kulturnim programom, ki skrbi za finančni priliv v blagajno Mestnega kina Metropol, mu lahko kljub trenutnim težavam napovemo obetavnejšo prihodnost.
