V sredo so na I. gimnaziji v Celju slovesno odkrili doprsni kip dr. Antona Novačana, lokalnega pesnika, pisatelja, dramatika in politika.
Posebno vez z njim gojita tako I. gimnazija v Celju, ki jo je pred približno 120 leti obiskoval, kot Gledališče Zarja Celje. V spomin lokalnega rojaka pa Gledališče Zarja Celje letos že 31. leto organizira Novačanov festival ljubiteljskega gledališča.
Novačanov je že četrti kip znanih celjskih gimnazijcev, ki ga je ustvaril v Celju živeči ruski umetnik Oleg Ambartsumyan. Pred njim so postavljeni že kipi Antona Aškerca, Marjane Kopše in Davorina Hostnika.
Na sredini slovesnosti je svoj umetniški doprinos prispeval tudi Urban Skok, dijak I. gimnazije v Celju in član Gledališča Zarja Celje. V omenjenem ljubiteljskem gledališču vabijo 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča v mesecu oktobru in novembru 2024.
Po gimnaziji v Celju je študij nadaljeval na Hrvaškem, nato pa študiral pravo na univerzi v Pragi. Med prvo svetovno vojno je bil zaprt zaradi obtožb proti državi, pozneje pa je postal vojaški sodnik. Po vojni se je vključil v politiko, kjer je leta 1921 ustanovil Slovensko zemljoradniško stranko, ki se je kmalu preimenovala v Slovensko republikansko stranko. Stranka se je zavzemala za preoblikovanje Kraljevine SHS v federativno republiko, vendar je po političnih neuspehih Novačan prestopil k Jugoslovanski nacionalni stranki in bil nagrajen s službo v diplomaciji.
Med drugo svetovno vojno je bil prisiljen pobegniti iz Beograda in se pridružil britanskim silam v Jeruzalemu. Po vojni se je naselil v Trstu, a se zaradi nasprotovanja komunističnemu režimu ni vrnil v Slovenijo. Leta 1949 je emigriral v Argentino, kjer je živel do smrti.
Literarno je bil aktiven kot pesnik, pripovednik in dramatik. Med njegovimi deli izstopajo pesnitev “Peti evangelij,” satira “Rdeči panteon,” zbirke pripovedi “Naša vas I in II” ter drama “Herman Celjski,” ki je njegova najbolj znana literarna stvaritev.
