V sredo so na I. gimnaziji v Celju slovesno odkrili doprsni kip dr. Antona Novačana, lokalnega pesnika, pisatelja, dramatika in politika.
Posebno vez z njim gojita tako I. gimnazija v Celju, ki jo je pred približno 120 leti obiskoval, kot Gledališče Zarja Celje. V spomin lokalnega rojaka pa Gledališče Zarja Celje letos že 31. leto organizira Novačanov festival ljubiteljskega gledališča.
Na sredini slovesnosti je svoj umetniški doprinos prispeval tudi Urban Skok, dijak I. gimnazije v Celju in član Gledališča Zarja Celje. V omenjenem ljubiteljskem gledališču vabijo 31. Novačanov festival ljubiteljskega gledališča v mesecu oktobru in novembru 2024.
Po gimnaziji v Celju je študij nadaljeval na Hrvaškem, nato pa študiral pravo na univerzi v Pragi. Med prvo svetovno vojno je bil zaprt zaradi obtožb proti državi, pozneje pa je postal vojaški sodnik. Po vojni se je vključil v politiko, kjer je leta 1921 ustanovil Slovensko zemljoradniško stranko, ki se je kmalu preimenovala v Slovensko republikansko stranko. Stranka se je zavzemala za preoblikovanje Kraljevine SHS v federativno republiko, vendar je po političnih neuspehih Novačan prestopil k Jugoslovanski nacionalni stranki in bil nagrajen s službo v diplomaciji.
Med drugo svetovno vojno je bil prisiljen pobegniti iz Beograda in se pridružil britanskim silam v Jeruzalemu. Po vojni se je naselil v Trstu, a se zaradi nasprotovanja komunističnemu režimu ni vrnil v Slovenijo. Leta 1949 je emigriral v Argentino, kjer je živel do smrti.
Literarno je bil aktiven kot pesnik, pripovednik in dramatik. Med njegovimi deli izstopajo pesnitev “Peti evangelij,” satira “Rdeči panteon,” zbirke pripovedi “Naša vas I in II” ter drama “Herman Celjski,” ki je njegova najbolj znana literarna stvaritev.
