Na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje nadaljujejo z vsebinsko bogatimi dogodki ob 70-letnici njihove šole.
Minuli četrtek so tako pripravili okroglo mizo z naslovom Skupaj močnejši, na kateri so razpravljali o obolenjih, ki lahko prizadenejo otroke in mladostnike in o njihovih posledicah za njih same ter družine.
“Namen okrogle mize je bil, da se dijake in ostale poslušalce seznani o obolenjih, ki lahko prizadenejo otroke in mladostnike, kakšne so njihove posledice in kdo ter na kakšen način jim lahko pomaga tako njim in njihovim družinam. Za samo izvedbo okrogle sem se odločil, ker so očetu aprila leta 2024 amputirali nogo,” je na spletni strani šole zapisal dijak 4. letnika programa Zdravstvena nega, Filip Jontez, ki je okroglo mizo tudi moderiral, pod mentorstvom prof. Petra Čepina Tovornika.
Gostje so bili Tomo Šibli, dr. med., specialist splošne kirurgije ter predstojnik oddelka za žilno kirurgijo v Splošni bolnišnici Celje, Gordana Fonda, turistična tehnica, fotografinja ter predsednica sveta zavoda Inštituta Zlata pentljica in Jan Fonda, medijski tehnik ter študent Zdravstvene fakultete v Ljubljani, smer ortotika in protetika, ki je zaradi hude bolezni ostal brez dela noge.
Okroglo mizo so začeli s pesmijo Sreča na vrvici, ki jo je na citre s spremljavo na klaviaturah prof. Danijela Berdena zaigral Ažbe Blatnik iz 1. d.
Jan Fonda je zbranim zaupal svojo življenjsko zgodbo in poudaril, da se za njega življenje ni spremenilo. Povedal je, da se je vse skupaj začelo, ko je opazil bulico na nogi v velikosti golf žogice. Z družino so obiskali več specialistov, ki so ugotovili, da gre za površinski osteosarkom. Sledila je amputacija in kemoterapije, ki so ga zelo izčrpale. Izkušnjo s kemoterapijo si kot najstnik ni znal predstavljati, predstavljal si je le, da mu bodo izpadli lasje. Sedaj mu hoja s protezo ne povzroča veliko težav.
Gordana Fonda je predstavila osnovni namen Inštituta Zlata pentljica in povedala, da je v njem trenutno 44 otrok. Z njimi delujejo na dvigu samopodobe in jim skušajo olajšati dneve. Poudarila je, da ni vsak dan vedno »sončen« in da jih lahko spremljajo slabi dnevi. Vesela je, da svojega sina zdaj vidi nasmejanega in da se je vse skupaj dobro končalo, čeprav se njenemu partnerju amputacija na začetku ni zdela najboljša rešitev. Predstavila je različne dogodke, ki jih organizirajo z inštitutom, da z njimi ozaveščajo ostale mlade oz. zbirajo donacije, katere so potrebne za štipendiranje obolelih.
Tomo Šibli je spregovoril o zdravstvenem vidiku za nastanek stanj, ki privedejo do amputacije okončine oz. njenega dela. Predstavil je sam potek operacije z amputacijo okončine pri odraslih in starostnikih, kaj je potrebno narediti, da se stanje ne bi poslabšalo ter poudaril zdrav življenjski slog kot vidike preventive pri preprečevanju različnih obolenj.
Na koncu okrogle mize je sledila pesem Hvala vam ljudje v belem vsemu zdravstvenemu osebju, ki dneve in noči stojijo bolnikom ob strani. Zapeli sta jo Ana Korenjak in Ana Šuhel, spremljali so pa ju na harmoniki Lovro Cajner, na kahonu Gašper Gobec in na klaviaturah prof. Danijel Berden.
