Z mag. Tino Kosi, upravnico SLG Celje, smo se pogovarjali o celjskem gledališču, ki je kulturni ponos našega mesta. Poleg pestrih rednih predstav, nas gledališče enkrat letno pogosti tudi z bogatim duhovitim programom na Dnevih komedije. Več o delovanju našega teatra si preberite v intervjuju, ki ga objavljamo spodaj.
V zgodovini SLG Celje, bi lahko rekli, da ste najbolj ponosni na katero predstavo oz. katerega igralca?
Zgodovina profesionalnega gledališča v Celju je dolga več kot 60 let. Mnogo legendarnih predstav iz tega obdobja nisem videla drugače kot na fotografijah in jih poznam zgolj po pripovedovanju, saj se je zgodba našega gledališča začela veliko pred mojim rojstvom. Ponosna sem na več predstav in na vsakega igralca, ki je kreativno in poglobljeno oblikoval svojo vlogo v predstavi.
Predstava, ki je pustila velik pečat v našem mestu, je zagotovo Dogodek v mestu Gogi. Zakaj je ta predstava tako dobra in ali je res, da bi naj ta drama govorila ravno o Celju?
Režiserju Aleksandru Popovskemu je uspelo skupaj z našim igralskim ansamblom narediti kvalitetno in vizualno zanimivo predstavo. Kolikor vem ta drama ne govori o Celju, temveč morda o Novem mestu ali Ljubljani, vendar se najpogosteje interpretira, da govori o Slovencih nasploh.
So prihodki celjskega gledališča zadostni, da dobro funkcionira?
SLG Celje v celoti financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Pokrivajo stroške plač zaposlenih, dve tretjini programskih sredstev in splošne stroške delovanja zavoda. Naš lastni prihodek je za dejavnost, ki jo opravljamo, zelo soliden.
Kako, poleg prodaje kart za predstave, naše gledališče še lahko pridobi potrebna sredstva?
Gledališču skozi vsa leta pomagajo sponzorji, predvsem pri festivalu Dnevi komedije, nekateri pa tudi pri posameznih predstavah ali odkupih predstav. Naši najbolj zvesti sponzorji so Banka Celje, Cinkarna Celje, Etol d. d., Alpeks, Adriatic Slovenija, Birobit d. o. o., Elektro Celje, Citycenter Celje, NLB, Zavarovalnica Triglav, Zlatarna Celje. Posebej smo hvaležni tudi podjetju Riko. Imamo pa tudi poslovne partnerje, s katerimi zgledno sodelujemo, to so Časopisno-založniška hiša Večer, Pivovarna Laško, Premena …
Gledališče v glavnem zasluži s prodajo kart abonentov, šolskimi odkupi predstav, prodanimi kartami za izven in gostovanji po Sloveniji. Nekaj malega lahko zasluži tudi z oddajo dvorane, kar pa je pri nas kar velik problem, saj imamo na odru predstave in tudi vaje, tako da je oder ves čas zaseden. Ob tem je dodatna težava še ta, da se Oderpododrom dejansko nahaja pod Velikim odrom in se zaradi tega ne moreta odvijati dva dogodka hkrati, saj ni primerne zvočne izolacije.
Veliko ljudi si želi sodelovanja z našim gledališčem. Kako se lahko na tem področju udejstvujejo mladi, profesionalci in ostali, ki bi v gledališču morda želeli delati?
Mlade pri nas že od vrtca naprej aktivno vključujejo v gledališko vzgojo. Občasno se pri posameznikih ali skupinah pojavijo tudi želje po bolj poglobljenem sodelovanju in spoznavanju gledališča. Zelo lepi spomini me vežejo na dijake pod vodstvom profesorice Marije Končina – rezultat našega skupnega delovanja je bila predstava To ti je lajf. Pred nekaj leti smo imeli organiziran tudi dramski krožek. Dekle iz te skupine Eva Kokalj sedaj končuje študij gledališke režije na AGRFT.
Mladi pri nas delajo predvsem kot biljeterji, tovrstno delo je tudi v drugih gledališčih organizirano na tak način, občasno kdo pri nas opravlja pripravništvo. Vsi ostali se seveda prijavljajo na naše razpise za prosta delovna mesta, ki zahtevajo določeno izobrazbo, nekatera tudi predhodne delovne izkušnje ter določena druga specifična znanja.
Nekateri igralci so v celjskem gledališču že mnogo let, nekateri so tu tudi na novo. Kakšna je pot, da postaneš igralec v SLG Celje?
Pogoj za zaposlitev na delovnem mestu igralec je po naši sistemizaciji končana AGRFT, smer dramska igra. Sama kot upravnica in umetniški vodja gledališča redno spremljam akademijske produkcije in nato povabim mladi kader v sodelovanje z našim gledališčem.
Kakšen pomen imajo za gledališče Dnevi komedije?
Festival Dnevi komedije ima več kot dvajsetletno tradicijo in je ena najbolj prepoznavnih kulturnih prireditev v Sloveniji. Zelo je priljubljen tudi pri našem občinstvu. S tem festivalom skušamo povezovati naše gledališče s samim mestom in njegovim gospodarstvom.
Kaj je glavna nit celjskega gledališča in zakaj je naše gledališče dobro ter kvalitetno?
SLG Celje je edino gledališče v svoji regiji, zato je nujno, da je repertoar raznolik, širok in pester. Repertoar mora združevati tako klasična dela kot sodobne tekste, drame in komedije. Gledališče mora spregovoriti o človeku kot takem, njegovih čustvih, ravnanju, možnostih njegovih odločitev in njihovih posledic. To lahko prikazuje na različne načine: kritično, polemično, z ironijo ali s poetiko. Pristopa lahko ostro in neizprosno ali pa nam s humorjem prikazuje različne tegobe. Gledališče je lahko le zabava in užitek, vendar moramo stremeti k preseganju le-tega. Slovensko ljudsko gledališče je že od svoje ustanovitve znano po tem, da je v svoj repertoar redno uvrščalo slovenske avtorje, sodi v eno tistih gledališč, ki je uprizorilo mnogo krstnih del domačih avtorjev. Dodatna vzpodbuda domačim avtorjem je bienalni razpis za natečaj Žlahtno komedijsko pero. S tem skušamo povečati število novo nastalih dramskih tekstov znotraj slovenskega prostora, razvijati nacionalno identiteto, slovenski jezik, kulturo in umetniško ustvarjalnost. Težava, ki se ob natečaju pojavlja, je nizek umetniški nivo prispelih tekstov. Zato bi bilo modro v prihodnosti razmisliti, na kakšen način motivirati domače ustvarjalce, da bi bila kvaliteta prispelih tekstov višja, ali pa morda spremeniti vsebinsko podobo samega natečaja.
V času mojega
umetniškega vodstva se je celjsko gledališče repertoarno močneje obrnilo v sodobno evropsko in svetovno dramatiko, vzpostavilo stike z različnimi dramskimi avtorji znotraj Evrope in s tem gledališče približalo sodobnemu svetu in občinstvu. Ob tem ne pozabljamo na neizčrpno zakladnico dramatike preteklih obdobij. SLG Celje vsako leto odigra tretjino svojih predstav na gostovanjih po Sloveniji, v ostalih gledališčih, kulturnih domovih in manjših vaseh. S tem spodbujamo mobilnost kulturnih dobrin tudi v manjše kraje. Z gostovanji naših predstav v tujini skušamo razvijati zavest o pomenu nacionalne kulture. Z gostovanji po zamejstvu skušamo slovensko gledališče približati tudi našim rojakom zunaj meja domovine. Naše predstave so namenjene različnim segmentom publike: ena je namenjena osnovnošolcem, ostale predstave Velikega odra pa odrasli publiki in dijakom. Vsako leto opravimo okoli 40 ur gledališke vzgoje za osnovnošolce in dijake, s čimer skušamo mladim gledališče približati drugače, ne le z zornega kota gledalca. Imamo kvaliteten igralski ansambel, skušamo ga razvijati skozi različne žanrske uprizoritve in raznolike avtorske poetike posameznih režiserjev. V gledaliških listih objavljamo dramaturške eseje in besedila uprizorjenih dram, saj s tem skušamo dvigniti bralno kulturo in širiti informacije o poznavanju gledališča, dramatike in teorije.
(Foto iz arhiva SLG Celje)
Pripravila: Patricija Čamernik
