Grofje Celjski so bili milijonarji srednjega veka. Ob izumrtju rodbine v moški liniji 1456 so imeli v lasti 12 mest, 30 trgov in kar 125 gradov. Toda: kdo so bili ljudje, ki so orjaško premoženj plemičev iz mesta ob Savinji v resnici upravljali?
O tem so se v oddaji Glasovi svetov na nacionalnem radiu ARS, pogovarjali z dr. Jako Benfijem, ki se je v doktorski disertaciji z naslovom Klientela Celjskih grofov posvetil uradnikom, ki so skrbeli za gospostvo Celjskih.
Uradnki so bili del Dvorne teritorialna uprave: ta se je razvila v visokem srednjem veku in je skrbela za dvorne posle in teritorialne posle – opravljali so jih uradniki dvorno-teritorialnega gospoda iz vrst njegove vazalne klientele.
V času, ko je bil grof odsoten, je imel v svojih posestih uradnike, ki so skrbeli za njehovo posest. Nekateri pa so potovali z grofom, to so bili svetovalci, dvorni mojster, ki je bil šef dvornega osebja, dvorni maršal, ki je skrbel za logistiko, kuhinjski mojster, ki je nadzoroval dvorno kuhinjsko osebje itd.
Ti uradniki so bili iz vrst nižjega plemstva, kasneje pa so bile nekatere funkcije na celjskem dvoru dostopne tudi meščanom.
Duhovščina kot najbolj izobražen kader je imela čez dvorno kapelo, dvorno pisarno in administrativne posle. Duhovniki so bili iz vrst plemstva in meščanstva. Kancler, ki je bil v poznem srednjem veku najpomembnejši človek na celjskem dvoru, je bil zmeraj duhovnik.
In, so Celjski grofje razumeli, oziroma znali govoriti tudi slovensko? Dr. Jaka Banfi meni, da ja. Tako je prepričan za zadnje tri generacije grofov Celjskih. Čeprav je njihov materni jezik bila nemščina, pa je zgodovinar predpostavlja, da so bili dvojezični.
Število uradnikov v službi Celjskih je bilo ves čas v vzponu. V zgodnjem – žovneškem obdobju se ve za 10 uradnikov, za časa Friderika I 17, za časa Urlika in Hermana I. 55, za Hermana II. že 140 in za asa dveh zadnjih celjskih grofov Friderika II. in Urlika II. kar 221 uradnikov.
Denar Celjanom sicer nikoli ni bil problem, bili so milijonarji svojega časa, ogromno so pridobili z vojaškim delovanjem, imeli so ogromno mitnic (neke vrste carina od transporta blaga).
Več o tem, kako so profje plačevali uradnike, kakšno je zgodovinsko ozadje Veronike Deseniške ter kdo je Jurij Pirs in kako si je po navodilu Celjanov umazal roke, prisluhnite v oddaji Radia Ars – Glasovi svetov.
