Ob 55. Tednu slovenske drame dve nagradi v Celje


V Prešernovem gledališču Kranj so slovesno sklenili letošnji 55. Teden slovenske drame in podelili festivalske nagrade. Dve sta odšli k predstavnikom Slovenskega ljudskega gledališča Celje.

Ob prejemu nagrade za Pet kraljev; foto: Sandi Fišer/Mediaspeed

Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev tekmovalnega programa izmed sedmih uprizoritev v tekmovalnem programu selektorice Alje Predan je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Igor Samobor (predsedujoči), Nika Bezeljak in Mirna Rustemović, soglasno razglasila, da Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev prejme predstava, ki je nastala v produkciji SLG Celje Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije.

Utemeljitev:

Utrinek iz predstave Pet kraljev; foto: Aljoša Rebolj

K psihopatologiji neke monarhije prinaša na oder mogočno pripoved, osnovano na Shakespearovih kraljevskih kronikah – od Riharda II. do Riharda III. – in jih spretno združuje v zaokroženo dramaturško celoto, ki odseva sodobne družbene in politične napetosti. Režijsko koncizna in miselno kompleksna uprizoritev s sofisticirano uporabo gledališkega jezika odpira prostor za razmislek o cikličnosti zgodovine in mehanizmih moči, ki se – kljub stoletjem – bistveno ne spreminjajo, temveč zgolj menjajo obraze. Pri tem se spretno opira na sodobne politične, feministične in literarnoteoretske pristope. V središču je lucidno razdelana psihopatologija vladanja, vendar pa je dodatna kvaliteta uprizoritve premišljena preusmeritev fokusa k ženski perspektivi – vizuri, ki je v izvirnem Shakespearovem besedilu skorajda ni. Na odru se odločno in z jasno režijsko vizijo odpira nov prostor za ženske like in žensko subjektivnost, za njihov pogled in glas v politični areni. Uprizoritev ne le problematizira modele moči, temveč tudi razgalja njihovo spolno oziroma družbenospolno dimenzijo, pri čemer v klasično besedilo vnaša nova vprašanja in možnosti interpretacije. Vse to na odru nosi močna igralska zasedba, ki s svojo vehementno igro prepričljivo prepleta in uteleša raznoliko paleto likov in značajev, ki nosijo to uprizoritev. Številčen ansambel – enakovredno močne igralske naloge, ki jih igralci vrhunsko izkoristijo, hkrati pa delujejo kot odlično uigrana ekipa – stremi k enotnemu cilju: po najboljših močeh prikazati realne in spačene portrete takratnih in današnjih oblastnikov, pokazati patologijo vsake oblasti in pokazati na prave žrtve njihovih postopkov.

Lucija Harum; foto: Sandi Fišer/Mediaspeed

Nagrado za najboljšo igralko tekmovalnega programa je po presoji žirije prejela Lucija Harum, in sicer za vloge Kraljice Izabele, Nell, Bolničarke in Lady Anne v uprizoritvi Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije v režiji Livije Pandur, ki je nastala v produkciji SLG Celje.

Utemeljitev:

Lucija Harum v predstavi Pet Kraljev; foto: Aljoša Rebolj

Lucija Harum v kompleksni in večplastni upodobitvi ženskih likov – od Kraljice Izabele, Nell, Bolničarke do Lady Anne – tiho, skoraj neslišno in skrito gradi transformacijo skozi celotno predstavo, vse od naivnosti začetnih vlog do končne erupcije v mogočni preobrazbi. Vsak njen prihod na oder prinaša novo dimenzijo in interpretativno fineso, s čimer ustvarja močno in navdihnjeno soigro s fantastičnim ansamblom. S svojo igro ne le, da oživlja kompleksne psihološke pokrajine svojih likov, temveč jih preobraža v močne simbole. Transformacija ženske ob menjavah oblasti – od mladoletne neveste do največje žrtve genocida – je grajena pretanjeno. Njen “krik” širših dimenzij je pretresljivo in poetično prenesen v obči izraz bolečine ponižanih in obupanih, ki gledalce pusti brez sape v katarzični izkušnji. Krik, s katerim se lahko poistovetijo vsi, ki jim je mar za usodo današnjega sveta.