Na današnji dan je leta 1921 dr. Juro Hrašovec postal prvi slovenski celjski župan.
Leto 1921 je prineslo v zgodovino celjske občinske uprave velike spremembe. Prvič se je namreč zgodilo, da so si Celjani, ženske volilne pravice še vedno niso imele, izvolili svoje zastopnike na podlagi splošnega in enakega volilnega prava, ki je nadomestil predvojnega avstrijskega, temelječega na sistemu volilnih razredov. Prvič pa se je tudi zgodilo, da je župan mesta Celja postal Slovenec.
Ves april leta 1921 je bil v znamenju predvolilnega boja, ki pa ga je Nova doba označila kot “mirnega, brez razburjenja, razun par brezpomembnih incidentov”. Tudi volitve 26. aprila so potekale brez zapletov. Od 813 oddanih glasov so jih 304 dobili kandidati Jugoslovanske demokratske stranke, druga najmočnejša je z 265 glasovi postala stranka socialdemokratov, kandidati Narodne socialistične stranke so prejeli 136 glasov in Slovenske ljudske stranke 108. Tako so v novem 32-članskem občinskem odboru zasedli 12 mest demokrati, 10 socialdemokrati, 6 narodni socialci in 4 ljudska stranka.
Prva seja novega povsem slovenskega občinskega odbora, Nemci se občinskih volitev niso udeležili, je bila 14. maja. Po uvodnem nagovoru gerenta dr. Žužka je slovesno predal vodenje prve seje najstarejšemu odborniku Silvestru Fonu. Ta je imel težko nalogo, saj je bila glavna točka dnevnega reda izvolitev novega celjskega župana. Po pričakovanjih prvi krog volitev v občinskem odboru še ni dal zmagovalca, saj je vsaka stranka glasovala za svojega kandidata. Morali so opraviti drugi krog volitev, v katerega sta se uvrstila kandidata dveh najmočnejših strank v občinskem odboru. Kandidat demokratov je bil starosta celjskih Slovencev dr. Juro Hrašovec, ki pa zanimivo, sploh ni bil občinski odbornik in kandidat socialdemokratov ter občinski odbornik Franc Koren.
Izid ožjih volitev je bil dokaj tesen, saj je za dr. Hrašovca glasovalo 17 odbornikov (blok demokratov in narodnih socialistov, kasneje imenovan Narodni blok), za socialdemokratskega protikandidata Korena pa 14 odbornikov (blok socialdemokratov in ljudske stranke). Volitev se je vzdržal le en odbornik iz vrst narodnih socialistov. Tako je postal dr. Hrašovec prvi slovenski župan mesta Celja.
Županskim volitvam so sledile še volitve podžupana. Tudi tu se je pokaza la premoč Narodnega bloka, saj je bil za podžupana brez težav izvoljen narodni socialist Karel Žabkar, ki je dobil vseh 18 glasov združenega političnega bloka.
Temu je sledila še slovesna inavguracija župana in podžupana, ki sta gerentu na slavnostni seji zaprisegla v začetku julija. S tem je tudi občinska oblast uradno ponovno prešla na Celjane, oz. na novoizvoljene občinske zastopnike.
Inavguracija novega celjskega župana 63-letnega dr. Jura Hrašovca je imela tudi slavnosten del. Po zaprisegi se je župan dr. Hrašovec v spremstvu z dr. Josipom Sernecem, prav tako starosto celjskih Slovencev, pojavil na balkonu magistrata in nagovoril zbrane meščane na trgu. V govoru polnega nacionalnega ponosa in zanosa je zbranim opisal občutke, ki so se mu porajali ob tem dogodku. Priznal je, da ni verjel, da bo še za časa njegovega življenja Celje postalo slovensko.
Občutki narodnjakov, ki so se vsa leta borili za pravice Slovencev v ‘nemškem’ Celju so morali biti res ganljivi. Tudi besede dr. Serneca, ki jih je zapisal v svojih spominih nekaj mesecev pred smrtjo, pričajo o tem. Zapisal je: “Ko sem prišel 1. novembra 1876 v Celje, kjer sem našel tako pičlo število zavednih Slovencev, si nisem mogel misliti, da bom še doživel drja. Hrašovca za župana in svoje imenovanje častnim občanom nekdaj nemškega mesta Celje!”
Zapisal: mag. Branko Goropevšek
Vir: Kamra.si
