V ponedeljek je Celje gostilo znanstveni simpozij »In te sanje so postale resnica«, ki ga je o prvem slovenskem županu Celja dr. Juru Hrašovcu pripravilo Zgodovinsko društvo Celje.
Dr. Juro Hrašovec je v času svojega vodenja mesta (1921 – 1927) pustil neizbrisne sledi, njegova zapuščina pa je tako za Celje kot celoten slovenski prostor izjemnega pomena.
Oziroma, kot je med drugim ob nagovoru na simpoziju dejala podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek »Brez boja dr. Jura Hrašovca za enakopravnost slovenskega jezika v javnem življenju, za slovenske šole, za ustanavljanje slovenskih denarnih zavodov, ki so temelj gospodarske, narodne in kulturne moči, tudi dediščina, na kateri se je lahko kasneje razvijalo naše mesto, ne bi bila takšna kot je.«
Spominska plošča v čast prvemu slovenskemu županu Celja
Ob simpoziju se je odvil še en svečan dogodek v čast prvega slovenskega župana Celja. Na pročelju nekdanjega magistrata, danes Muzeja novejše zgodovine Celje, je bila odkrita spominska plošča dr. Juru Hrašovcu. Ploščo so skupaj odkrili pravnukinja dr. Jura Hrašovca, Mojca Jenko Antončič, podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje dr. Tonček Kregar in dr. Aleksander Žižek, predsednikom programsko-organizacijskega odbora simpozija in arhivskim svetnikom v Zgodovinskem arhivu Celju.
Mestna občina Celje je pred časom tudi naredila prve korake za preureditev nekdanjega slovenskega pokopališča na Golovcu, kjer je svoj večni počitek našel dr. Juro Hrašovec, v spominski park. Lepša podoba tega pokopališča v prihodnosti bo tudi prispevek k dostojnemu spominu na pomembno osebnost celjske zgodovine.
Častna pokroviteljica simpozija je bila Mestna občina Celje. Razstavo o dr. Juru Hrašovcu, ki je še vedno na ogled v Stari grofiji, je pripravil Pokrajinski muzej Celje. Nedavno je izšla tudi knjiga o tem pomembnem Celjanu. Avtor obeh projektov je kustos mag. Damir Žerič.
R .Č.
