V ljudskem izročilu in v mnogih pravljicah še danes živi legenda, da je v notranjosti Konjiške gore velika votlina, polna vode in iz katere je večkrat slišati glasno bobnenje. V njej je baje domovanje hudobnega zmaja »lintverna«, ki le občasno pride na plano, da si poišče hrano. Uloviti srno, jelena ali gamsa mu je mala malica. To je velika in krvoločna mrcina, ki bruha ogenj in s tem ogreva mrzlo vodo, v kateri najraje biva in ki je je v gori v izobilju. Nekaj te od zmaja ogrete vode skrivoma odteka med skalnatimi razpokami in pride na plano v Verpetah ob potoku Tesnica. V mrzlih zimskih dneh se tod že dolgo dviga rahla meglica, kar pomeni, da je voda v izviru toplejša od zraka in pomeni tudi to, da je zmaj v gori še vedno živ.
Če je zgoraj navedeno legenda, pa je druga trditev o izviru tople vode v Verpetah bolj verjetna. Nekateri pravijo, da naj bi bil termalni izvir v Verpetah le stranski odtok termalnega vrelca, ki v večji količini izvira na Dobrni kot termalni vrelec in ga pisni viri navajajo že v začetku 15. stoletja. Kaj je res, z gotovostjo ne moremo potrditi, ovreči pa tudi ne.
Kdaj so domačini odkrili izvir tople vode, ki se še danes zliva v potok Tesnico, ni podatkov. Je pa dejstvo, da so domačini že v 19. stoletju uporabljali toplo vodo ob raznih prilikah. Ob potoku Tesnica, ki tudi v najhujši zimi ni zamrznila, so postavljali mline in žage od Verpet pa vse do Loke – današnjega Frankolovega in se s tem nekateri mlinarji ali žagarji pozimi tudi preživljali. Vsekakor so toplo vodo v potoku Tesnica domačini znali izkoristiti še na mnogotere načine, tukaj so bili tudi boljši življenjski pogoji za živali v vodi in za rastline ob njej.
Stari bazen ob potoku Tesnica v Verpetah je na začetku 20. stoletja (verjetno leta 1902) zgradil angleški oficir in konzul v Reki (Hrvaška) George Louis Faber, ki je bil tudi pred 2. svetovno vojno predzadnji lastnik dvorca Sternstein v Verpetah. Kronist dr. Fran Mišič je že leta 1955 zapisal, da je Faber že pred letom 1881 iskal po alpskih deželah ugodno bivališče za svojo bolno soprogo Alice Frančiško Faber, ki si je zaradi ugodne klime sama izbrala lokacijo v dolini ob Tesnici. »Tu je lepo, tu ostaniva« so bile njene besede, ki so Fabra prepričale, da je kupil dvorec Sternstein in kmalu začel razmišljati, kako izkoristiti tudi toplo vodo, ki je izvirala v Konjiški gori in se zlivala v potok Tesnico. »Topla in zdravilna voda naj bi blagodejno vplivala na kožo in pospeševala hitro celjenje ran,« so pripovedovali stari Frankolovčani. Verjetno je prav iz tega razloga Faber zgradil, za tiste čase, moderen in ograjen bazen in v bližini izgradil še pet perilnikov, ki so služili domačinkam za pranje perila in pozimi mesarjem za pranje svinskih črev ob kolinah. Domačini se še danes spominjajo starega bazena z imenom »Toplica«, ki pa je bil ob izgraditvi novega bazena, nekoliko nižje, zasipan. Tudi perilniki so bili zasipani in upamo, da bo prišel čas, ko bodo ponovno odkriti v spomin na stare čase.
Zapisal: Jože Žlaus
Foto: osebni arhiv J.Ž.
