V sredo zvečer je v Muzeju novejše zgodovine potekal pogovorni večer Teater v muzeju. Pogovorni večer je pod drobnogled vzel tragedijo Romeo in Julija, ki so jo pred kratkim premierno uprizorili v SLG Celje.
O mitu večne ljubezni so razpravljali režiser in dramatik Matjaž Zupančič, zgodovinar in literarni zgodovinar ddr. Igor Grdina ter doktorica za družinsko in zakonsko terapijo dr. Veronika Podgoršek. Pogovorni večer je moderirala dramaturginja SLG Celje Tatjana Doma, ki je svoje sogovornike popeljala v vode ljubezni in hrepenenja – nekoč in danes.
Za režiserja Matjaža Zupančiča je bila uprizoritev Romea in Julije velik izziv. “Shakespeare te pravzaprav prisili, da vedno znova premisliš stvari od začetka,” je pojasnil režiser, ki pri Romeo in Juliji izhajal iz razcepa med tragedijo in tragičnostjo “Če je tragedija kot nek relativno zaprt sistem danes nemogoč, je vprašanje tragičnosti odprta zgodba. Danes svet ni nič manj tragičen in krvav, kot je bil takrat, vendar ga ne moremo več uprizarjati z istimi stereotipi.” Kako pa sam razume Romea in Julijo skozi sodoben družbeni duh, si lahko ogledate v spodnjem videu.
Doktorica za družinsko in zakonsko terapijo dr. Veronika Podgoršek nam je zaupala več o hrepenenju in ljubezni. Kot oseba, ki se vsakodnevno srečuje z ljubezenskimi odnosi, pa je poudarila, kaj lahko gradi kvaliteten odnos: “Človek je kot kocka. Tudi partnerski odnosi oz. vsi odnosi, ki jih sklepamo, potrebujejo delček vsega. Potrebujemo tako razum, kot tudi srce. Tam, kjer imamo zgolj srce, stvari na dolgi rok po navadi funkcionirajo.” Pri tem pa je poudarila pomen komunikacije v medosebnih odnosih. Kaj pa je gnalo strastno ljubezen Romea in Julije po mnenju strokovnjakinje?
Zgodovinar dr. Igor Grdina je tragedijo o nesojeni ljubezni obravnaval s historičnega vidika, ki je pri Shakespearu po navadi zelo vprašljiv element. “To je bil stanovski red. Družba je nekaj, kjer so ljudje na nek način zamenljivi /…/ Mi danes smo pa mravljišče. Če nekoga ni, je pač nekdo drug. V tistem času pa ni morali biti tako. Res pa je tudi, da se v Italiji iz 16. stoletja poraja čas renesanse, ki je nekaj novega.” Pomembno je namreč tudi razumevanje družbe, v kateri sta živela Romeo in Julija. Več o tem je spregovoril Grdina.
Muzej novejše zgodovine in Slovensko ljudsko gledališče sta s skupnimi močmi izvedla bogat kulturni dogodek. Govorci so skozi prizmo tragedije Romeo in Julija postavili ogledali družbi. Izpostavili so duh časa, ki se ves čas spreminja, v odnosu z golim človeškim hrepenenjem, ki pa ostaja isto. V vsakem primeru pozdravljamo še več zanimivih pogovornih večerov.
