Pri vojniški knjižnici je od nedavnega spominsko obeležje, ki so ga odkrili v čast domačina Lovra Stepišnika, ki velja za prvega potujočega slovenskega knjižničarja, bil pa je tudi narodni buditelj in bukovnik. Rojen je bil leta 1834 v Arclinu, umrl pa je leta 1912 v Slovenski Bistrici.
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je na pobudo Sekcije za potujoče knjižnice njemu v
spomin leta 1998 ustanovila Stepišnikov sklad.
V spomin na zametke prve potujoče knjižnice poteka po obronkih Krajevne skupnosti Zgornja
Ložnica Stepišnikova pohodna pot.
Ob odkritju obeležja je bila v prostorih knjižnice, ki sodi pod okrilje Osrednje knjižnice Celje, na ogled tudi razstava o njegovem življenju in delu.
Domoznanski oddelek celjske knjižnice je tudi eden ključnih povezovalnih členov med matično in krajevnimi knjižnicami, saj ohranja in predstavlja zgodovinske osebnosti in domoznanski spomin krajev na celotnem območju delovanja knjižnice. Tako je nastala pobuda za postavitev obeležja prvemu potujočemu knjižničarju.
V projektu obuditve spomina na življenjsko pot Lovra Stepišnika so sodelovali Občina Vojnik,
Krajevna skupnost Vojnik, Osrednja knjižnica Celje, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska
Bistrica, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Turistično društvo Vojnik, Turistično društvo
Nova Cerkev in Osnovna šola Vojnik, vse skupaj pa je koordiniral Srečko Maček z Domoznanskega oddelka OKC..
Ob tej priložnosti so postavili tudi tri knjigobežnice, in sicer nasproti knjižnice v Vojniku, v Novi Cerkvi in pri podružnični šoli v Socki.
Bogata knjižničarska tradicija v Vojniku
Knjižnica v Vojniku je največja in statistično tudi najbolj obiskana krajevna knjižnica Osrednje knjižnice Celje. 155-letna tradicija njenega delovanja sega v leto 1869, ko je bila v kraju ustanovljena čitalnica. Do leta 1892 so knjižnično dejavnost izvajali v okviru katoliško političnega društva Edinost, kasneje pa v manjših prostorih lokalnega kulturnega društva »France Prešeren«. Pomemben mejnik v dosedanji zgodovini izvajanja knjižnične dejavnosti v Vojniku se je zgodil leta 1982, ko je bila v nekdanjih prostorih zdravstvenega doma (danes prostor občine in upravne enote) na Kerševi ulici odprta nova knjižnica kot podružnica tedanje Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju. Od leta 2000 knjižnica deluje kot enota Osrednje knjižnice Celje na Prušnikovi ulici. V okviru občinskega projekta obuditve spomina na življenjske poti pomembnih Vojničanov se je Lovro Stepišnik pridružil likovni umetnici Doroteji Hauser, dr. Frideriku Hennu, utemeljitelju balneologije in ustanovitelju Zdravilišča Radenci, sadjarskemu in vinogradniškemu strokovnjaku Francu Goričanu ter lončarju in umetniku Franju Felicijanu.
O Stepišnikovem življenju in delu
Lovro Stepišnik se je rodil Gašperju in Neži, rojeni Potpečan. Mlinarska družina se je najprej
preselila pod Ptujsko Goro in nato na Zgornjo Ložnico pri Slovenski Bistrici, kjer je Lovro po
očetovi smrti podedoval »Zidarski mlin«.
Na Lovrovo izobrazbo ter na ljubezen do slovenskega jezika so vplivali: župnik Karl Križ, ki
ga je naučil branja in pisanja, upokojeni učitelj Primož Felicijan Bröhlich, izobraženi kmet
Miha Rušnik (»Zafošnik«), škof Anton Martin Slomšek, ki mu je posojal učne knjige, ter
ljudski pesnik Jurij Vodovnik s Skomarja.
Lovro Stepišnik je leta 1863 skupaj z dr. Josipom Vošnjakom na Zgornji Ložnici
ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico Slovenska
bukvarnica. Zbiral je slovenske knjige, nekatere je tudi prepisal. Nosil jih je v košu ter posojal
okoliškim kmetom, zato velja za prvega potujočega knjižničarja v tem delu Evrope.
Popisoval je vreme, letino, zapisoval je ljudske vremenske pregovore, pripovedke in uganke.
Nekaj del je objavil v časopisih, mnogo jih je ostalo neobjavljenih. Leta 1883 je izdal
knjigo Ženitne ali svatbine navade in napitnice z godčevskim katekizmom iz slovenbistriške
okolice na Štajerskem. Bil je soustanovitelj časopisa Slovenski gospodar (izhajal
1867–1941).
