V vodilni dediščinski ustanovi na Celjskem, Pokrajinskem muzeju Celje ocenjujejo, da so v preteklem letu 2021 uspešno izpolnili zadane cilje. Ker so bili zaradi koronavirusnih okoliščin lansko leto primorani muzej zapreti za tri mesece, se je število obiskovalcev v letu 2021 prepričljivo povečalo v primerjavi z letom 2020.
Zabeležili so namreč 15.000 obiskovalcev, od tega je bilo 10% tujih državljanov.
A čeprav so te številke proti rekordnemu letu 2019 skoraj za polovico nižje, kaže, da bo bližnja prihodnost v muzeju vse prej kot dolgočasna. Preverimo, kaj pripravljajo letos in na kaj so ponosni od lani.
Izmed večjih razstavnih projektov, ki so jih razstavili na ogled Celjanom in ostalim muzejskim navdušencem, so zagotovo omembe vredne razstava Dr. Juro Hrašovec – prvi slovenski župan v Celju, to so namreč odprli prav ob stoletnici njegove izvolitve, 15. maja 2021. Med najpomembnejšimi je tudi razstava Kaj počne tukaj Samuraj?, ki so jo izpeljali s pomočjo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ta predstavlja vzhodnoazijske predmete iz zbirke PMC. Kositrno posodje iz zbirk PMC, pa je bila rdeča nit razstave Zloščeno do visokega sijaja.
Pregled leta 2021
Zunaj območja celjske občine so rokave zavihali v občini Šentjur, kjer so dopolnili razstavo Ipavci – skladatelji in zdravniki v Šentjurju, v Pomorskem muzeju v Piranu so gostovali z razstavo Anton Perko, slovenski slikar v službah cesarskega dvora. V sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in Slovenskimi železnicami so ob Evropskem letu železnic v Ljubljani pripravili razstavo Ko železna pride cesta – 175 let od prihoda prvega vlaka na Slovensko ozemlje.
Pohvale vredno je tudi sodelovanje z avstrijskimi partnerji, z dunajskim Weltmuseum Wien so odprli razstavo Alma M. Karlin – Sama okoli sveta, katero si je skupaj z našim ministrom, ogledala tudi avstrijska ministrica za kulturo.
Razstavne dejavnosti so spremljala tudi druga muzejska dela. Med zaprtjem muzeja so prenovili muzejsko knjižnico in sortirali 10.000 knjig, arheološki oddelek pa je izvedel veliko nadzorov in izkopavanj v mestu. Kljub pestremu dogajanju, pa niso pozabili na svoje Facebook sledilce, kjer jih zvesto še naprej obveščajo o dogajanju in zanimivostih.
2022 prinaša 140. obletnico ustanovitve muzeja
Leto 2022 bo za Pokrajinski muzej Celje prav posebno leto, obeležili bodo namreč 140. obletnico ustanovitve muzeja. Čeprav bi radi izjemne stenske poslikave odkrite na Muzejskem trgu v hiši iz 1. stoletja javnosti predstavili ob tem jubileju, so restavratorska in konservatorska dela na stropu in freskah obsežna in bodo trajala do konca leta.
»Kar dodaja našim freskam izjemno vrednost, je to, da je kolegom uspelo prepoznati, da to niso le zgolj navadne stenske freske, ampak gre za strop rimske hiše, ti, pa so izjemno redki«, pravi Stane Rozman, direktor muzeja.
Mestna občina Celje letos ne predvideva financiranja razstavišča, ki bo skupaj z razstavo znašalo 600.000 €. Naložba je namreč zelo obsežna, saj vključuje sanacijo vlage v lapidarijumu, kjer bodo freske razstavili in namestili aklimate. Ob Stari grofiji bodo postavili dvigalo, namenjeno gibalno oviranim osebam, uredili razstavišče in razsvetljavo.
V letu 2022 bo med drugim luč sveta ogledala razstava Ob 650-letnici drugega pogrofovljenja Celjskih, ki bo postavljena v Stari grofiji. V Šentjurju jih čaka temeljita obnova razstave Rifnik in njegovi zakladi. Veliko pozornosti bodo namenili stalni zbirki s Celjskim stropom, to bodo opremili z avdio vodiči. 8. februarja odpirajo razstavo Ženske zgodbe, marca pa sodelujejo z Glasskunstzentrum Bärnbach v Avstriji na razstavi po imenu Steklena sled.
V Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju bodo junija odprli razstavo Anton Perko. Za občino Ljubno bodo popisali obsežno etnološko zbirka Petra Breznika z več kot 6000 predmeti, v muzeju pa predstavili manjši delček le te. Osredotočili se bodo tudi na posodobitev več kot 30 kvalitetno in pedagoško dobro načrtovanih delavnic za otroke in mladino in se jim s tem še bolje približali.
»Želja je, da bi se kazalniki uspešnosti dela muzeja vrnili na raven pred zdravstveno krizo. Upamo, da nam bo z vsemi deležniki, ki delujejo na področju turizma, uspelo povečati obisk muzeja in vanj privabiti tudi obiskovalce, ki v njem še niso bili.«, za konec dodaja Rozman.
Nuša Ozu
