Na današnji dan je leta 2019 umrl Aleksander Videčnik, višji upravni delavec, zgodovinar, publicist, … Rodil se je 11. decembra 1920.
Aleksander Jakob Videčnik, višji upravni delavec in upokojeni direktor Celjske mestne hranilnice, je bil rojen v Celju. Zaradi bolezni se je leta 1977 preselil v Mozirje, kamor je že v prejšnjih letih zelo rad zahajal.
Že v Celju je raziskoval zadružništvo in hranilništvo, posebno pa delovanje Mihaela Vošnjaka, ki je v Celju ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic in tako omogočil proces gospodarskega osamosvajanja Slovencev. Tudi pisati in objavljati je pričel zelo zgodaj. Za Banko Celje je pripravil Zgodovino Celjske mestne hranilnice in Zgodovino hranilnikov. Poleg tega je pisal tudi za Savinjski tednik in sodeloval na radiu Celje v številnih oddajah, predvsem ko je pogovor potekal o celjski preteklosti. V Celju je bil dolga leta pred drugo svetovno vojno in po njej aktivni član pevskega zbora in gledališke skupine.
Po prihodu v Mozirje je nadaljeval z dopisovanjem za celjski lokalni časopis. Kot tajnik se je vključil v delo Turističnega društva Mozirje ravno v času, ko bilo društvo nosilec priprav in dela za ureditev Mozirskega gaja. Ker je počasi spoznaval domačine, zgodovino in ljudsko izročilo Zgornje Savinjske doline, se je lotil raziskovanja in zapisovanja na celotnem območju doline. To mu je dobro uspevalo tudi zaradi uredniške dejavnosti pri lokalnem časopisu Savinjske novice, saj je bil dobrih deset let njihov urednik. Tako je prihajal v domove naših ljudi ter spremljal različne kulturne in druge prireditve ter dogajanja. Tudi v Kulturnem društvu Mozirje je bil aktivni član in štiri leta njegov predsednik.Za svoje delo je prejel tudi državna odlikovanja – Medaljo za delo (1960), Orden za delo s srebrnim vencem (1988) in Častni znak Republike Slovenije (2002). Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) mu je v letu 2013 podelil srebrno plaketo za pomemben prispevek pri ohranjanju in proučevanju bogate kulturne dediščine in ljudskega izročila Zgornje Savinjske doline.
Napisal je 32 samostojnih knjižnih del, poleg tega pa je prevajal tudi lokalne zgodovinske listine, med njimi Knjigo tržanov Mozirja iz leta 1740. Prevod je priložen faksimilirani izdaji te knjige. Njegova knjižna dela so pretežno zgodovinske in narodopisne vsebine. Objavil je strokovne članke v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Bančnem vestniku, Savinjskem zborniku, Celjskem zborniku, Velenjskem zborniu, v časopisu Banka in mi ter Grafičarju. V Večeru je objavil enajst nadaljevanj podlistka z zgodovinsko vsebino »Hranilništvo na Slovenskem« ter deset nadaljevanj o Mohorjevi družbi. Napisal je prispevek Zgodovina hranilnic na Slovenskem, ki je bil objavljen v Zborniku Europaische Sparkassengeschichte 2. del, ki so ga izdali v Nemčiji, Franciji in na Angleškem.
Zapisal: Roman Mežnar
Vir: Kamra.si
