Poletna muzejska noč je največja promocijska akcija slovenskih muzejev in galerij, pridružujejo se ji tudi številni drugi zavodi in ustanove, ki izvajajo programe iz področja kulturne dediščine, umetnosti, kulture, zgodovine. Povezovalni projekt, prilagojen na urbano območje, je bil že od začetka zasnovan tako, da predstavlja ustanove in njihove vsebine kot prostore sproščenega preživljanja prostega časa.
Projekt je zajel tudi celjske muzeje in galerije, kjer je, tako kot drugod po Sloveniji, v soboto zvečer potekala Poletna muzejska noč. Od 18. ure zvečer pa vse do polnoči je bil vstop v vse celjske muzeje in galerije brezplačen, zaradi česar so vse kulturne ustanove beležile velik obisk.
Pokrajinski muzej Celje je na stežaj odprl svoja vrata in obiskovalcem omogočil brezplačen ogled vseh zbirk Pokrajinskega muzeja Celje v Knežjem dvoru in v Stari grofiji. Vsak vedoželjnež si je tako lahko ogledal razstave Grofje Celjski, Celeia – mesto pod mestom, Alma M. Karlin – Poti, Od šivanke do zvezd – prazgodovina, Od gotike do historizma po korakih, Celjski strop, Kulturnozgodovinska zbirka in Orožje.
To pa še ni vse, saj je Pokrajinski muzej Celje poskrbel za pester spremljevalni program. Ob 19. uri je namreč potekal brezplačen voden ogled Kulturnozgodovinske zbirke, eno uro kasneje pa je potekal še en voden ogled, kjer so si obiskovalci lahko ogledali razstavo Kri bo tekla za svobodo zlato ob 500-letnici slovenskega kmečkega upora.
Ob 21. uri je v Pokrajinskem muzeju potekalo brezplačno predavanje Gabrijele Kovačič z naslovom Skrivnosti celjskega stropa, na dvorišču Knežjega dvorca pa je medtem v sklopu projekta Celjani Celjanom potekal koncert Celjskega godalnega orkestra. Orkester pa ni bil edina atrakcija na dvorišču Knežjega dvorca, saj so bili tam razstavljeni starodobni avtomobili, v katere so lahko obiskovalci pokukali, jih preučili, najpogumnejši pa so se lahko tudi popeljali z njimi.
Pred objektiv smo povabili tudi Staneta Rozmana, direktorja Pokrajinskega muzeja Celje, ki nam je povedal več o privlačnem in zanimivem dogajanju.
Zanimivo je bilo tudi v Muzeju novejše zgodovine, ki je postal časovni stroj v 50. leta prejšnjega stoletja. Predvajala se je glasba z vinilnih plošč.pred muzejem so bili razstavljeni stari ameriški avtomobili, kot so chevrolet, dodge, chrysler, ford, cadillac, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali in se z njimi odpeljali v noč, v okolici muzeja pa so se sprehajala privlačna dekleta z make upom in frizuro iz 50. let prejšnjega stoletja, saj je v Muzeju novejše zgodovine potekalo tudi ličenje in oblikovanje frizur iz 50. let in razstava Boštjana Tacola z naslovom Pin up, pin up dekleta pa niso ostala ujeta na platnu, temveč so se po muzeju sprehajala kar z obiskovalci.
Vzporedno je potekala tudi možnost fotografiranja v fotografskem ateljeju Josipa Pelikana ter brezplačen ogled razstave Dva portretista, Za dodatno vročico poletne noči so pred Muzejem novejše zgodovine poskrbela dekleta iz zasedbe Ladybugs s kabarejskimi plesnimi točkami.
Brezplačen vstop in ogled razstav je bil mogoč tudi v Galeriji sodobne umetnosti Celje, Likovnem salonu Celje in Galeriji erotike Račka,ki je za svoje obiskovalce pripravila dodatno presenečenje. V Galeriji erotike so si obiskovalci ob 21ti uri lahko ogledali performans Tee Reba in Lee Jurišič: Fontana, se sprehodili skozi erotično zbirko Grda račka in si ob tem privoščili kozarček rujnega in nekaj sladkega, zabava pa je trajala še dolgo v noč.
V okviru Poletne muzejske noči in projekta Celjani Celjanom je bilo živahno tudi pred Mestnim kinom Metropol, kjer je koncertiral Goran Bojčevski quintet, v katerem nastopajo Goran Bojčevski na klarinetu, Tomaž Marčič na harmoniki, Miha Koren na kontrabasu, Bojan Krhlanko na bobnih in Gregor Ftičar za klavirjem. Celje je tako v soboto zvečer dokazalo, da Knežje mesto ni mesto duhov, temveč kar mrgoli od pestrega dogajanja, kjer vsak najde nekaj zase.
Vabljeni še k ogledu bogate fotogalerije s Poletne muzejske moči, ko smo se sprehodili po celjskih muzejih in galerijah.
[simpleviewer width=100% height=700 id=846]
Tina Ožvald
