V MCC-ju smo v petek, 22.4. obiskali razstavo Ane Rebić z naslovom Asociacije.
Na stenah visi 7 njenih del, vsako samosvoje, drugačno in na prvi pogled brez jasne skupne rdeče niti. Pravzaprav so vsa dela nastala zaradi poklona sedmih knjig, ki jih je dobila pred sedmimi leti. Zveni precej pravljično, kajne? No, za slike ne bi mogli reči, da so pravljične, so pa zagotovo sporočilne. Vsaka slika vsebuje košček papirja, v katero je bila zavita določena knjiga. Ko se približamo, opazimo tudi citate, ki so se Ane najbolj dotaknili. “Vidim te. Ponavljati ime za praznino. Ki ostaja.” “Želim le eno vrtnico v vrtu, polnem rož.”
Ana, je nenavadno dekle, takoj se te dotakne s svojo preprostostjo in pozitivno karizmo. Povedala je, da je ideja prišla sama od sebe, spontano. Njena najljubše delo je Nikaragava. Na prvi pogled je slika polna modro-zelenih potez, vendar ko se ji približaš, opaziš drevo, krošnjo, v krošnjah detajle in seveda drobne majcene črke, prepolne velikih besed, misli … nenavaden način sporočanja svojega pogleda na svet. Zelo ljubo ji je tudi delo z naslovom ANA, ki visi v MCC-jevi kavarni. Mario Berdič je napisal nekaj o njenih slikah. Za vse poznavalce bo to zagotovo zanimivo branje.
Vsem ostalim, ki niste tako vešči strokovnih besed v svetu slikarstva, pa predlagamo, da obiščete razstavo, si vzemite si čas in si dovolite, da se vas delo mlade umetnice dotakne. Nikaragva, Angeli in netopirji, Fužine itd.. Zazrite se vanje in zagotovo boste razbrali sporočilo, namenjeno prav vam.
Slike bodo na ogled približno mesec dni.
T&F: Katja Malbašić
