V teh dneh so razkrili še zadnjega izmed petih letošnjih dobitnikov Nobelove nagrade, ki jih že od leta 1901 podeljuje Nobelov sklad (nagrade za literaturo letos niso podelili).
Nobelovo nagrado je osnoval švedski znanstvenik Alfred Nobel (roj. l. 1833), ki je še najbolj znan po izumu dinamita. Nobel je namreč pred smrtjo z oporoko določil, da svoje premoženje zapusti za nagrade velikim znanstvenikom, literatom in bojevnikom za mir.
Zgoraj omenjena dejstva so dokaj znana, malo manj pa je znano, da je imel Alfred Nobel tudi 20 let trajajoče razmerje s Celjanko Sofijo Hess (roj. l. 1851) ali, kot jo je v enem izmed pisem naslovil sam Alfred Nobel, “veliko požiralko bankovcev”.
Tudi sicer je Alfred Nobel nekajkrat obiskal Celje. Predvsem Sofijine sorodnike, med katerimi je še najbolj prijateljeval s Sofijinim svakom Albertom Brunnerjem, utemeljiteljem in prvim vodjo celjske Cinkarne.
Heinrich Hess je bil ugleden celjski trgovec, ki se je leta 1873, skupaj z ženo in otroki, med katerimi je bila tudi njegova najstarejša hči, takrat 22-letna Sofija Hess, preselil iz Dunaja v Celje, v Kvartirno hišo. A Sofija se je življenja v Celju kmalu naveličala, zato je odšla v letovišče Baden pri Dunaju, kjer je postala prodajalka cvetja v eni izmed tamkajšnjih cvetličarn, nevedoč, da se bo tam v njo zagledal veliki znanstvenik in eden izmed najvplivnejših in najbogatejših ljudi takratnega časa.
Leta 1876 je namreč Alfred Nobel v letovišče Baden prišel prebolevati propadlo razmerje s svojo tajnico Bertho von Kinsky. Že po nekaj dneh se je zagledal v koketno prodajalko cvetja Sofijo. Ta ga je s svojo mladostno prvinskostjo povsem prevzela. Poleg tega mu je natvezila še zgodbo o nesrečnem življenju v revščini, zlobni mačehi in nerazumevajočem očetu. Nobel se je v njo iskreno zaljubil in jo začel v Badnu obiskovati vedno, ko je imel vsaj malo časa. Klical jo je “moj ljubi, sladki otrok”. Mislil je namreč, da je Sofija stara 18 let, kakor se mu je na začetku zlagala, čeprav je štela že 25 let. Zaradi tega je bil Nobel še posebej previden, saj je menil, da bi razkritje njegovega razmerja z mladoletnim dekletom povzročilo škandal.
Nobel je Sofijo hitro začel navajati na razkošno življenje. Že po nekaj mesecih poznanstva ji je najel stanovanje na Dunaju in Bad Ischlu, po dveh letih pa jo je povabil v Pariz, kjer je prebival. Najprej ji je razkošno stanovanje v Parizu najel, kasneje pa ji enega tudi kupil. Nobela je najbolj motila njena neizobraženost, zato je veliko vlagal tudi v njeno šolanje. Ravno zaradi neizobraženosti, pa tudi spričo prevladujoče morale, se je z njo le redko kazal v javnosti. A Sofiji to ni bilo mar, mikalo jo je predvsem lahkotno in brezskrbno življenje.
Odlomek iz enega izmed pisem, v katerem je Nobel Sofiji očital neizobraženost: “Od prvega dneva sem ti ponavljal, pridobi si potrebno izobrazbo… Toda tebi se to ni zdelo potrebno in še zdaleč nisi hotela vsaj delno popraviti žalostnega stanja. Človek je lahko zaljubljen do ušes, toda pismo, kakršnega napišeš ti, lahko deluje le kot udarec v srce…”
Kljub Nobelovemu razočaranju nad tem, da so bila vsa njegova prizadevanja izobraziti Sofijo jalova, jo je še naprej financiral. Sofija je na njegov račun živela razkošno življenje. Veliko je tudi potovala, saj se v Parizu očitno ni počutila najbolje. Nobel ji je kljub njeni neprestani odsotnosti leta 1884 kupil še vilo v avstrijskem Bad Ischlu. Sofija je enostavno iz njega znala izmolsti denar. In to na tisoče goldinarjev, kar je v primerjavi s takratnimi plačami, ki so se štele v stotakih, bilo pravo bogastvo.
Nobela pri financiranju Sofije ni ustavila niti njena brezmejna razsipnost in, kot mu je prišlo na uho, tudi velika lahkoživost. Leta 1886 se je Sofija za nameček še preselila nazaj na Dunaj. Nobel se je čutil osamljenega in jo je redno obiskoval ter ves čas tudi poravnaval njene visoke račune. Sčasoma se je njegov odnos do nje vendarle začel spreminjati, a jo je kljub temu še naprej izdatno finančno podpiral. Za denar pa ga je včasih zaprosil tudi Sofijin oče.
Del pisma Alfreda Nobela razsipni Sofiji: “Torej vidiš, ljubi otrok, da je luknja, ki jo mašiš z denarjem, nenaravno velika in da sam nikakor nisem pripravljen zapolniti oceana s svojimi prihranki.”
Sofija zanosila z madžarskim častnikom in matematikom. Zaradi njega matematiki ne prejemajo Nobelove nagrade
Nobelu je bilo vsega dovolj leta 1890, ko je izvedel, da je Sofia noseča. V očetovstvo je najprej prepričevala njega vendar se je izkazalo, da je zanosila z madžarskim častnikom in matematikom Nicolausom Kapy von Kapivarjem. Nobel se je odmaknil, a še predno je Sofija rodila je popustil pod njenimi obupanimi in rotečimi pismi ter ji ponovno začel dajati denar. Najprej manjše vsote, nato pa vse večje. Kljub temu, da se je Nobel zavedal, da ga Celjanka izkorišča, ji je zagotovil visoko mesečno rento (500 gld). Za tem je Sofija prosila še za visok enkratni znesek, češ da bi ji le obresti od tega omogočale normalno življenje. Nobel slednjega razsipni in luksuznega življenja vajeni Sofiji ni ugodil.
Skoraj natanko leto dni pred svojo smrtjo je v Stockholmu deponiral svoj testament. Po Nobelovi smrti 10. decembra leta 1896 se je izkazalo, da je Sofiji zapustil letno rento v višini 6 tisoč goldinarjev, kar je bilo za tisti čas izjemno veliko. Preostalo svoje bogastvo pa je zapustil za nagrade velikim znanstvenikom, literatom in bojevnikom za mir. To danes poznamo kot Nobelov sklad, ki podeljuje Nobelove nagrade ob kateri vsak znanstvenik dobi tudi približno milijon evrov.
Nobelov sklad ne podeljuje Nobelove nagrade za matematiko. Razlog naj bi bil ta, da je bil Nicolaus Kapy von Kapivar, ki je Sofiji spočel otroka, matematik.
Po Nobelovi smrti je Sofija skušala iztržiti še zadnje novce. Poleg dosmrtne letne rente je namreč zahtevala še izplačilo enkratnega zneska. V nasprotnem primeru je grozila z objavo 218 pisem Alfreda Nobela, kar bi povzročilo velik škandal. V zameno za pisma so ji naposled izplačali še enkratni znesek 12 tisočih goldinarjev. Kljub temu, da je Sofija od Nobela v dvajsetih letih njunega razmerja uspela izvleči pravo bogastvo, je leta 1922 umrla v veliki revščini.
Podrobneje o Nobelovi povezanosti s Celjem si lahko preberete v obsežnem članku Janeza Cvirna objavljenem v reviji Zgodovina za vse.
B.S., foto: Zgodovina za vse, Kraji.eu in Wikipedia
