Slavisti po poteh od Aškerca do Ipavcev


O slavističnem kongresu, ki je konec septembra potekal v Celju in na katerem sta stanovski nagradi za delo na področju slovenistike prejela ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc in profesorica te gimnazije, Juana Robida, smo že poročali.

34. tovrstno srečanje stanovskih kolegov so prejšnjo soboto zaokrožili s celodnevno ekskurzijo po celjski okolici, ki ponuja številne zaklade bogate tukajšnje in slovenske literarne in kulturne dediščine

Ekskurzija pod naslovom Od Aškerca do Veronike Deseniške in po Guzajevi poti je udeležence kongresa vodila od Rimskih Toplic, Jurkloštra, Dobja in Kozjanske domačije pa do Šentjurja.

Obiskali so številne znamenitosti, ki so zaznamovane z bogato literarno in zgodovinsko dediščino. Ob Aškerčevi domačiji na Senožetih so dijakinje in dijaki I. Gimnazije v Celju navdušili z recitalom Aškerčevih pesmi in čudovito odpeto Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje.

Kulturni program na poti so svojimi recitacijskimi, pevskimi in instrumentalnimi nastopi popestrili dijaki in dijakinje I. gimnazije v Celju Neli Ela Guček ( vokal), Lovro Hirci ( klaviature, klarinet), Maj Kovačič (vokal, recitator), Iva Topolovec in Zarja Ozvatič (recitatorki) ter Domen Bahč (harmonika).
Od nekdanjega samostana do razbojnika Guzaja in skladateljev Ipavcev

Od tod je slaviste in sloveniste pot vodila proti Jurkloštru, kjer so si ogledali kartuzijo, izvedeli pa so tudi marsikaj zanimivega o tragični ljubezenski zgodbi med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Pot so nadaljevali proti Dobju in Kozjanski domačiji. Tam so ob topli dobrodošlici uživali v pogledu na okoliško pokrajino, prisluhnili nadvse zanimivemu predavanju Urha Ferleža o razbojniku Guzaju in si privoščili odlično domače kosilo. Nazadnje so se ustavili še v Šentjurju, kjer so si ogledali Ipavčevo hišo, po kateri nas je vodil ddr. Igor Grdina. Celodnevno ekskurzijo so zaključili z odlično degustacijo lokalnih dobrot.

Vir foto: FB profil I. gimnazije v Celju

 

Ste vedeli? Razlika med slavistiko in slovenistiko

Slavistika je veda o slovanskih jezikih in književnostih, v njej delujejo slavistke in slavisti. Ker je slovenščina slovanski jezik, je torej slovenistika sestavni del slavistike, a hkrati tudi razmeroma samostojna veda.

“Preživeli smo čudovit dan, poln sproščenega druženja, dobre volje in izvrstne domače hrane,” je odkrivanje kozjanskih kulturnih in literarnih zakladov na FB profilu šole opisala profesorica slovenščina s I. gimnazije, Ana Lavbič. Dodala je, da gre posebna zahvala Vesni Gubenšek Bezgovšek, organizatorici ekskurzije, ki je poskrbela za vsako podrobnost in s svojo skrbnostjo zagotovila, da smo se vsi imeli izjemno lepo.

“Ekskurzija je bila čudovit zaključek kongresa, ki nam bo še dolgo ostal v lepem spominu,” je profesorica zaokrožila svoj zbir vtisov.