Na zasnežen predvečer slovenskega kulturnega praznika je v Kardinalovi dvorani v Domu sv. Jožefa v Celju potekala slavnostna akademija ob kulturnem prazniku. Slavnostna govornica je bila slavistka Tanja Ozvatič, v programu so sodelovali Župnijski pevski zbor, Zbor zaposlenih Doma sv. Jožef, Mladinska pevska skupina ter mladi iz župnije.
Začetek slovesne akademije ob slovenskem kulturnem prazniku je naznanila pesem Pozdrav naši domovini, ki so jo zapeli pevci Župnijskega pevskega zbora pod vodstvom Davida Preložnika. Prisotne je pozdravil župnik in direktor Doma sv. Jožefa Jože Planinšek, ki je poudaril pomen družine kot osnovne celice nastanka in začetka kulture: “V družini zmoremo biti eno z drugim – pri tem se vse začenja in tudi vse končuje, če tega ni. Naj bo ta večer naš preprost prispevek pri oblikovanju žlahtnosti kulture v našem prostoru, v katerem se žal zadnje čase za kulturo prodaja vse mogoče. Kruh in vino sta simbol našega življenja, dela, truda in veselja. In tu je kultura – naše vsakdanje življenje in žlahtnost v medsebojnih odnosih.”.
Peter Simoniti je doživeto prebral Prešernovo pesem Elegija svojim rojakam, ki je bila aktualna že v času življenja našega največjega pesnika, njena aktualnost pa se kaže tudi danes. Primož Krt je ob spremljavi klavirja zapel Grozdetovo pesem Videl sem, iz katere veje duh domoljuba, kot iz pesmi, ki jo je prebrala Barbara Kvar. Pesmi, ki sta ju prebrala Simoniti in Kvarjeva si lahko ogledate v spodnjih video prispevkih.
Resnična kultura se po besedah povezovalca programa začenja prav v ljubezni do doma, do izročila in zagotovila, do vsega, iz česar izhajamo. O kulturi je spregovorila slavnostna govornica Tanja Ozvatič. Ob tem je razmišljala o pomenu slovenskega kulturnega dne, kakšna je slovenska kultura, kako jo živimo sicer, vse dni leta. Seveda pa govornica ni mogla mimo Prešerna in vsebine Zdravljice, ki je po njenih besedah za časa nastanka (1844) pomenila tolikšen napredek, da v Prešernovih poezijah takrat v originalu ni smela iziti.
Dotaknila se je tudi aktualnega primera ukinjanja samostojnosti ministrstva za kulturo; slednje po besedah Jančarja ni kultura, ampak je birokracija, ki naj kulturi pomaga, da bo v skladu s svojo naravo ustvarjalna. Ukinjanje ministrstva zato po njegovem mnenju ni velika tema, velika tema je kultura sama, kakšna je, kaj zmore. Ozvatičeva je v govoru omenila tudi odnos kulturnikov do kulture, ki vse prevečkrat ni v skladu s pričakovanju javnosti, še posebej primer Makarovičeve.
Vabljeni k ogledu slavnostnega govora o kulturi, ki ga je pripravila Tanja Ozvatič.
v/t/f: Egon Horvat
