S spominsko slovesnostjo, na kateri je bila slavnostna govornica predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, so se dopoldan poklonili spominu stotim frankolovskim žrtvam, nedolžnim ljudem, ki so izgubili življenje v enem najhujših nacističnih zločinov v času 2. svetovne vojne na celjskih tleh. Tokratno jubilejno komemorativno slovesnost je pripravila Mestna občina Celje v sodelovanju s Spominskim društvom 100 frankolovskih žrtev na Stranicah. Od tragičnega dogodka letos mineva 80 let.
Maščevanje nacistov in okruten uboj nedolžnih civilistov na Frankolovem predstavlja eno najhujših zgodb 2. svetovne vojne. 2. februarja leta 1945 je partizanska zaseda v soteski Tesno hudo poškodovala enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev Antona Dormeistra, ki je za posledicami ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici. Deset dni kasneje so nacisti iz mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporov izbrali 100 talcev, jih prepeljali do celjskega zapora Stari pisker in vsem na očeh obesili na jablane ob cesti, nato pa jih zagrebli v skupinska grobova. Od 100 talcev jih je obešenih na jablane umrlo 99, enega pa so med poskusom pobega ustrelili v hrbet. Najmlajša žrtev je štela le 16 let, najstarejša pa 64.
Na začetku slovesnosti so predsednica države, župan Mestne občine Celje Matija Kovač ter župani občin Slovenske Konjice, Vitanje, Vojnik in Zreče položili vence pri grobovih 60 talcev. Z vencem so se spominu poklonili še Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje in Slovenske Konjice (še pred uradnim delom slovesnosti so župani petih občin položili venec pri spomeniku 40 talcem)
Frankolovski zločin kot večni opomnik na grozote vojne, ki nikoli ne sme biti pozabljen
Slavnostna govornica, predsednica države dr. Nataša Pirc Musar, je v svojem govoru med drugim povedala, da so okupatorji s frankolovskim zločinom grobo poteptali človekovo dostojanstvo ter grozovito posegli v življenja stotih družin ter v prihodnji razvoj slovenskega naroda. Kot je še dejala, so z izgubo stotih življenj bile družinam in narodu odvzeti njihovi upi, hrepenenja, sposobnosti, pričakovanja, hotenja – vse, kar so si naši rojaki želeli in za kar so si prizadevali v svojih sredinah.
»Sto nedolžnih življenj je ugasnilo za ceno enega in to takrat, ko so se že kazali obeti konca grozot in vnovičnega začetka težko pričakovane svobode. Njihova srca so se ustavila, ko so več kot tisoč kilometrov stran potekali pogovori o koncu trpljenja in vojne ter o povojni ureditvi sveta.«
Predsednica republike je ob tem dodala, da želi poudariti širši simbolni pomen takratnega dogajanja – pomen začetkov urejanja mednarodnega povojnega sveta, in 80-letnice konca 2. svetovne vojne. Februarja 1945 so se namreč na Jalti usklajevale prelomne odločitve o sojenju vojnim zločincem v Nürnbergu in delovanju Varnostnega sveta Združenih narodov.
»Vzpostavilo se je zavedanje, da morajo biti najhujša dejanja zoper človeštvo kaznovana ter da sta za dolgotrajno stabilnost in mir nujna medsebojno zaupanje in sodelovanje. Na teh podlagah so se kasneje oblikovale sodobne norme mednarodnega in humanitarnega prava. Zato me zelo žalosti, da v trenutkih, kot je današnji, ko stojimo ob grobovih žrtev zločina, ljudje še vedno ne živijo v miru. Sporočila tega prostora in dogajanje po svetu nas opozarjajo, da se v zgodovini nismo dovolj naučili. Ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti še vedno umirajo številne nedolžne žrtve. Mednarodna skupnost pa vse bolj postaja nemočna opazovalka držav, ki namesto moči argumenta uporabljajo argument moči. Odgovornost vseh nas je, da se civilizacijske vrednote branijo in ohranijo. Zdaj je skrajni čas za enotnost in solidarnost. Skrajni čas je tudi za poenotenje Evrope, ki mora čuvati temeljne vrednote, na katerih je nastala, ter skrbeti za lastno prihodnost, »je dejala predsednica države.
Kot je nadaljevala, se kljub skokovitemu razvoju človeštva in tehnologije, ki naj bi prinesla razvoj in blaginjo, žal odpovedujemo svojemu bistvu – pri tem, kar nas dela ljudi vse od nastanka človeške vrste. Da odpovedujemo pri medsebojnem spoštovanju, dogovarjanju in gradnji skupnosti.
»Uveljavljanje interesov posameznika ali nacionalne države na račun drugih ali celo s prisilo nikakor ni sprejemljivo. Posledice takih ravnanj smo, v njihovi najgrozovitejši obliki, videli v obeh svetovnih vojnah. Nepremišljena uporaba politične retorike, moči in interesov lahko povzroča nemir, destabilizacijo in kaos. V obdobju globalne soodvisnosti in povezanosti pretres na enem koncu planeta povzroči reakcijo na drugem koncu in pri tem izgubljamo vsi. Napenjanje mišic, žuganje s prstom in komolčenje na mednarodnem parketu ne koristijo nikomur. Globalne izzive moramo reševati premišljeno, strpno in sodelujoče, skupaj. To sta naša odgovornost in naš dolg do preteklih žrtev – in tudi do generacij, ki prihajajo za nami,« je še povedala predsednica republike in se zavzela, da morajo biti svoboda, mir, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin naše temeljne vrednote. Da preprosto nimamo druge izbire, če želimo živeti v mirnem in urejenem svetu.
Svoj govor je predsednica zaključila z misijo, da so žrtve preteklih vojn omogočile, da lahko živimo v lastni državi in v mirnem sobivanju s svojimi sosedi in da smo se Slovenci povezali vedno, ko je bilo to ključno za naš obstoj. Opozorila je, da moramo znati sodelovati, odpuščati, živeti v sožitju poskrbeti, da se vojno gorje na naših tleh nikoli več ne ponovi, da frankolovski zločin ne sme nikoli biti pozabljen in da naj bo spomin na nedolžne žrtve večen.
Slavnostnemu nagovoru predsednice je sledil kulturni program, ki so ga pripravili Nuša Komplet Peperko, Goran Bojčevski, Urška Majcen, Andreja Šraj in plesalke društva za umetnost plesa Harlekin.
V protokolarnem delu slovesnosti sta sodelovala Častna enota Republike Slovenije in praporščaki.
Uradni del slovesnosti se je zaključil z molitvijo in blagoslovom za žrtve, ki ju je opravil celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž.
Na okruten zločin na Celjskem ob koncu 2. svetovne vojne spominja muzej 100 frankolovskih žrtev, ki se nahaja nasproti obeh grobov žrtvam. Muzej je bil postavljen leta 2005, ob 60. obletnici zločina. Avtor spominske zbirke je dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je za postavitev zbirke prejel Valvasorjevo nagrado in je po današnji slovesnosti tudi vodil ogled muzeja za udeležence spominskega dogodka.
