V začetku letošnjega leta sta preminila dva izjemno aktivna člana Celjskega literarnega društva. Najprej je odšel Blaž Šafarič, kmalu zatem pa tudi Ljudmila Conradi, ki jo je Celje poznalo kot Milko.
V njun spomin je Celjsko literarno društvo v prejšnjem mesecu pripravilo poseben literarni večer, s katerim je počastilo spomin nanju in njun neprecenljiv prispevek pri delovanju društva.
Kot je zapisal Bojan Ekselenski iz CLD, sta bila oba, vsak na svoj način, kulturniška multipraktika, saj sta poleg literarnega udejstvovanja sodelovala še pri drugih kulturnih okoljih. Zlasti Milka je bila aktivna članica skoraj vseh kulturnih društev, ki se ukvarjajo z lepo besedo, na nešteto koncih je bila vprežena na ta ali on način.
“V Celjsko literarno društvo sta oba prinesla vedrino, toplino in marljivo delo za skupnost. Vsi, ki smo bili njuni literarni sopotniki, smo ponosni na to in bosta v naših spominih živela še naprej,” je poudaril Ekselenski.
Literarni večer je vodila Memi Pizzulin. Za glasbeno popestritev je poskrbela dijakinja 2. letnika I. gimnazije v Celju, citrarka Neža Drame.
Na odru so se zvrstili mnogi njuni sopotniki na kulturni poti.
Prvi del je bil posvečen Blažu Šafariču, ki se je rodil leta 1935. Član CLD je bil že od njegove ustanovitve l. 2001.
Živel je v Domu ob Savinji. Martina Tekavc, socialna delavka v Domu ob Savinji nam je razkrila, da je bil Blaž vedno dobre volje in nasmejan.
Slavica Biderman se je Blaža spominjala kot soigralca v gledališki predstavi, kjer je ostal v spominu po odlično odigrani vlogi dedka.
Blaž je sedemkrat sodeloval v finalu Proznih mnogobojev v okviru Festivala Fabula. Moderator finala, Boštjan Gorenc Pižama ga je leta 2013 najavil kot Leona Štuklja proznih mnogobojev. Na teh tekmovanjih je leta 2014 dosegel 2. in 2015 3. mesto.
Matej Krajnc je prebral eno od njegovih hudomušnih pesmi, ki so nas vedno spravile v dobro voljo.
Sledil je spomin na Ljudmilo Conradi, ki se je rodila leta 1942 v Poljčanah. V Mariboru je obiskovala učiteljišče, v Ljubljani pa filozofsko fakulteto, kjer je študirala slovenski jezik.
Poučevala je na več šolah, a največji pečat je pustila na OŠ Frana Roša Celje. Roševi dnevi, ki je sedaj vseslovenska literarna prireditev za osnovnošolsko mladino, je njen projekt, ki ga je posvojil JSKD. Literarno delo Frana Roša je bilo njeno poslanstvo, o čemer je govorila tudi Mojca Kolin iz OŠ Frana Roša, ki je poudarila njeno aktivno vlogo pri kulturnih projektih šole, zlasti raziskovalnih nalog, posvečenih Franu Rošu.
Mnogi se spominjamo tudi Milkinih literarnih piknikov, kjer je vedno recitirala kaj od Frana Roša.
Njene haikuje je prebrala Virginija Mehle Majerič.
Milka je bila tudi aktivna v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija (včasih smo rekli Teharsko gledališče). Predsednik gledališkega društva g. Andrej Hribernik je poudaril njeno skrb za žlahtno slovenščino in delo za društvo.
Metka Hojnik Verdev je povedala, da je bila Milka ena od soustanoviteljic Celjskega literarnega društva, v času njenega predsednikovanja pa tajnica društva. Blaž je bil v tistem času vestni blagajnik društva. Milka je bila tudi dolga leta, dokler so ji oči služile, lektorica različnih publikacij, tudi Vsesledja.
Milka je bila tudi ena od gonilnih sil Združenja prijateljev slepih in slabovidnih, o čemer je več povedal Sebastjan Kamenik. Poudaril je, da jo že pogrešajo.
Milka je bila dopisnica Celjana, kjer je skrbela za kulturo in še kaj.
Milka je poleg mnogih nagrad leta 2015 dobila nagrado za Naj prostovoljko Celja in letos, tik pred smrtjo, je bila razglašena za Naj Celjanko.
Milka je izdala tri knjige, Podivjana reka, Če bi molčala in Pri sveti Barbari. Nazadnje je izdala še slikanico Tekmovanje slikanic, kjer je prispevala besedila.
