V soboto, 4. junija, nam je Javno vodstvo Celeja omogočilo voden sprehod po Celju, med katerim smo si lahko ogledali, kakšen pečat so v mestu pustili Rimljani.
Ogled smo začeli pri Stari grofiji, kjer smo najprej izvedeli nekaj o zgodovini Celja. Izvorno naj bi mesto segalo vse od severnega pobočja Miklavškega hriba (kjer se je začela poselitev mesta) preko Levstikove ulice, nadaljevalo pa se je od Aškerčeve ulice pa do Ljubljanske ceste. Mesto na tem delu se je začelo širiti v 1. in 2. stoletju. Najobsežnejša nekropola je bila zahodna, ki je segala vse do današnjega Medloga.
Od grobov, ki so bili na tem področju izkopani v 19. stoletju, ni nič ohranjeno, saj so bili shranjeni v muzeju, v katerega je med 2. svetovno vojno padla bomba. Iz zahodne nekropole tako ni skoraj nobenih ostankov.
Severna nekropola je potekala vzporedno z Mariborsko cesto, vzhodnorimska nekropola pa se je vila poleg nekdanjega obzidja, tam pa so v letih 2005 in 2006, nekateri pa so bili poznani še iz 19. stoletja. Južna nekropola je potekala pri Miklavškem hribu, kjer so našli več grobov, v katerih so pokopani premožnejši. V Celju je vsega skupaj izkopanih nekje čez 350 grobov.
Pomemben za razvoj samega mesta je bil potek reke Savinje z njenimi pritoki. Za razliko od današnjega poteka reke se je v času Rimljanov vila v več strugah, ki so tekle veliko bolj vijugasto. Zaradi tega je bil tok upočasnjen, kar je branilo Rimljane pred hujšimi poplavami.
Najbolj prometna cesta je potekala po današnji Gosposki ulici, pod katero poteka tudi glavna rimska kanalizacija, ki še vedno funkcionira. Glavno križišče se je nahajalo med Gosposko ulico in podhodom pri trgovini Leonardo.
Ustavili smo se tudi pri Rimljanki in se osredotočili na kamne, ki so tlakovani pred njo. Ti kamni so namreč ostanek glavne ulice v smeri sever-jug.
Vzhodno od Stanetove ulice so izkopali veliko število vojaških spomenikov, ki so bili privilegirani in so lahko delovali v zaledju ter opravljali delo davčne in policijske narave. V zahvalo za tovrstno delo so postavljali vojaške spomenike. V glavnem se začnejo s posvetilom glavnemu rimskemu bogu, Jupitru. Zaradi teh spomenikov se je vse do leta 2003 domnevalo, da je na tem območju ležal glavni mestni forum. Sedaj menijo, da je na tem mestu stala antična policijska postaja. Srednjeveško mesto se je tudi končalo na tem področju.
Celeja je premogla tudi dvoje večjih term. Prve so ležale na območju današnje 3. osnovne šole, medtem ko so bile druge locirane v bližini Cankarjeve ulice.
Ogledali smo si tudi krstilnico, ki jo je možno videti v objektu Cvetlične pravljice. Gre za del starokrščanskega kompleksa z baziliko, ki je nastal na začetku 5. stoletja. Na vsaki strani ima skupek stopnic, po katerih se je krščenec po eni strani povzpel v vodo, po drugi strani pa je izstopil.
Ogled smo zaključili pri forumu, ki naj bi potekal vzporedno z Ljubljansko cesto. Glavni mestni trg v času Rimljanov je bil obdan s stebrišči, ki so potekala v dveh nadstropjih. To je bil tudi upravni del mesta Celeja, ki je bil obdan s tavernami (gostišča). Za razliko od današnjih mest so v antiki ljudje veliko hrane zaužili zunaj, saj je bila stanovanjska oprema v glavnem lesena, zaradi česar je prevladoval strah pred požari.
[simpleviewer width=100% height=700 id=40] t,f: Tina Ožvald
