Slovenci smo, kot tudi drugi Zahodnjaki, dovzetni za komercialno obarvane uvožene praznike, s katerih so marketinški strokovnjaki znali skovati dober posel. Tako je tudi s pri nas izjemno priljubljenim valentinovim, ki je v zadnjih letih povsem zasenčil tradicionalni slovenski ljudski praznik gregorjevo, to je dan ko se ptički ženijo, kar simbolno pomeni prebujanje narave in ljubezni.
Pa vendar po slovenskih društvih in organizacijah, ki dajo nekaj na domačo tradicijo in običaje, slovenski praznik zaljubljencev še ni povsem utonil v pozabo. Za to so poskrbeli tretješolci Podružnične osnovne šole Nova Cerkev, ki so obudili star običaj spuščanja gregorčkov,
V slovenski krščanski tradiciji je praznik gregorjevo povezan s svetim Gregorjem, ki “luč v vodo vrže” – ta dan so namreč nekoč obrtniki nehali uporabljati umetno svetlobo, saj se dnevi daljšajo.
Ta običaj se je v sodobnem času ohranil predvsem kot otroška prireditev, pri kateri otroci spuščajo gregorčke – majhne, barvite ladjice ali hišice s prižganimi svečkami, ki simbolično prinašajo svetlobo v vodo. Tradicija spuščanja gregorčkov je v Sloveniji močna predvsem v Tržiču, Kropi, Kamniku in Ljubljani, kjer jo ohranjajo s kulturnimi prireditvami in delavnicami za otroke.
Lotili pa so se je tudi tretješolci POŠ Nova Cerkev, ki so izdelali gregorčke in tako obudili staro šego za gregorjevo. Namen tega običaja je bil, da voda simbolično s seboj odnese vse slabo, vključno s skrbmi in zimo. V šoli smo tej šegi dodali trajnostni namen. Gregorčke so izdelali le iz naravnih materialov.
Na predvečer Gregorjevega so se dobili v Polžah pri Sorževi domačiji kjer so svoje ladjice z lučkami spustili po vodi.
Dogodek so pripravili otroci vrtca in šole Nova Cerkev v sodelovanju s Sorževo domačijo, TD Nova Cerkev in PGD Nova Cerkev.
Gregorjevo je bolj povezano s slovensko ljudsko tradicijo in prihodom pomladi, medtem ko je Valentinovo bolj globalno komercializiran praznik ljubezni.
