Kdaj postane stvar odpadek, kako podaljšati življenjsko dobo nečesa že proizvedenega, ter kako poskrbeti, da naše plastenke kljub temu da jih odvržemo v pravi koš, ne pristanejo v oceanih sveta?
Vse to so vprašanja, na katere išče odgovore nova razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Po besedah avtorice in kustosinje razstave Urške Repar na razstavi predstavljajo ˝odnos naše družbe do stvari.˝ Ker razstava obravnava aktualno ravnanje družbe z artefakti, pa ˝ne gre za zgodovinsko, ampak kulturno-antropološko razstavo,˝ kjer je fokus ˝na našem ravnanju, navadah in praksah v odnosu do stvari, okolja, družbe in smeti˝.
Razstava spodbuja k premisleku o raznovrstnih vidikih ravnanja s stvarmi in posledično tudi smetmi. Obiskovalce nagovarjajo najrazličnejši vsakdanji predmeti; nekateri stari, drugi popravljeni, spet tretji govorijo svojo zgodbo le kot odpadek, ali pa skozi predelavo zaživijo novo življenje. Tak primer so blazine, narejene iz nekdanjih fasadnih panojev, ki so krasili pročelje muzeja; sešili so jih v Centru ponovne uporabe Ormož. Razstavno gradivo prispevali tudi v podjetju Simbio (Edi Turk) ter Robi Zapušek, ki je za razstavo izdelal pohištvo. Naslov razstave je prispeval soavtor Sebastjan Weber.
Razstava je tiskana na ekološke materiale, za kar so se potrudili Dejan Jenko in ekipa podjetja Enter, oblikovalka Janja Vogrin pa se je pri svojem delu držala načela manj je več, s čimer je že sama razstava zasnovana trajnostno. Videi, prikazani na razstavi, so nastali v okviru evropskega projekta Throwaway, v katerem muzej sodeluje, koordinira pa ga Hiše evropske zgodovine iz Bruslja. Spletno stran projekta Throwaway si je na razstavi moč ogledati na prenosniku iz leta 2008, ki ne vsebuje namerno zastarani delov.
˝Muzeji smo po svojem poslanstvu institucije, kjer je v zadnjih letih spodbujanje trajnostnega razvoja ena naših prioritetnih nalog,˝ je še povedala Reparjeva ter povabila obiskovalce, da prinesejo rabljena oblačila in tekstilije tudi v zadnji razstavni prostor muzeja.
Ob odprtju sta zbrane nagovorila direktor muzeja Tone Kregar ter župan Matija Kovač, ki je prejel tudi zelo posebno darilo – opeko iz Rakuševega mlina, s certifikatom. Prav takšno opeko lahko kupijo tudi obiskovalci, certifikat pa dobijo na muzejski blagajni.
