Umrla legendarna ustvarjalka za mladino in odrasle Neža Maurer

V 95. letu starosti je umrla pesnica, pisateljica, novinarka in urednica, s polnim imenom Neža Maurer Škofič. Rodila se je 22. decembra 1930 v Podvinu pri Polzeli, zadnja desetletja je preživela na Gorenjskem. Bila je prejemnica številnih priznanj ter častna občanka Polzele in Škofje Loke.

Nižjo gimnazijo je obiskovala v Žalcu in Celju. Po učiteljišču je poučevala v Črnem Vrhu nad Idrijo in v Ilirski Bistrici. Pozneje se je vpisala na Pedagoško akademijo v Ljubljani in jo uspešno končala. Izredno je študirala še na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomirala iz slavistike.

Po končanem študiju je najprej delala kot novinarka. Bila je prva urednica šolskih televizijskih oddaj v Ljubljani (s končanim mednarodnim tečajem za šolske TV oddaje v Rimu), tehnična in kulturna urednica pri revijah (Rodne grude, Otrok in družina, Kmečki glas), terenska reporterka ter direktorica, glavna in odgovorna urednica (Prosvetni delavec). Zadnja leta službovanja je bila samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje Slovenije.

Skozi vse življenje je vneto pisala literaturo za otroke, mladino in odrasle. Poleg proze in publicistike ji je bila vedno najbolj pri srcu intimistična poezija, ki prehaja od tradicionalnega tipa k zmerni moderni poeziji. Veliko je tudi prevajala iz slovanskih jezikov ter iz nemščine. Tudi pisanje otroških iger ji ni bilo neznano. Slovenskim in tujim bralkam ter bralcem je posvetila veliko svojih del. Zanje je prejela mnoge velike nagrade in priznanja.

Nagrade:

• 1959 – 1. nagrada za literarno reportažo z delovnih akcij
• 1961 – 1. nagrada za otroško pesem leta – Radio Beograd
• 1964 – vse tri nagrade za otroško pesem leta – Radio Ljubljana
• 1967 – Tomšičeva nagrada za novinarsko delo (potopis)
• 1970 – Plaketa lista Radost (Zagreb)
• 1975 – Plaketa lista Ciciban
• 1980 – Zlata značka ZPM in posebno priznanje Zveze bralnih značk za temeljni prispevek k bralni kulturi slovenske mladine
• 1985 – Srebrna plaketa za posebno prizadevanje pri razvoju novinarstva
• 1985 – Zlata značka ZPM in posebno priznanje Zveze bralnih značk za temeljni prispevek k bralni kulturi slovenske mladine
• 1989 – 1. nagrada Mladike (Trst) za poezijo
• 1989 – Prešernova nagrada Gorenjske za literaturo
• 1991 – Groharjeva nagrada za življenjsko delo
• 1991 – Priznanje Gibanja za kulturo miru in nenasilja
• 1997 – Plaketa mesta Škofja Loka za celoten literarni opus (in častna občanka)
• 1999 – Častna občanka rojstne občine Polzela
• 2008 – Slovenka leta 2008 (razglašena 22. januarja 2009)
• 2010 – Zlatnik poezije za življenjsko delo

• 1970 – Sončne statve
• 1972 – Kam pa teče voda
• 1975 – Kako spi veverica
• 1980 – Kostanjev škratek
• 1981 – Beli muc
• 1985 – Kadar Vanči riše
• 1986 – Televizijski otroci
• 1987 – Uh, kakšne laži
• 1989 – Iskal sem kukavico (Tražio sam kukavicu)
• 1989 – Bratec Kratekčas
• 1990 – Oče Javor (Tata Javor)
• 1995 – Muca frizerka
• 1996 – Uh, kakšne laži (ponatis)
• 1997 – Kdo
• 1997 – Od srede do petka
• 1997 – Sloni v spačku
• 1997 – Kostanjev škratek
• 2000 – Velik sončen dan
• 2003 – Kdo se oglaša
• 2004 – Zajčkova telovadba
• 2005 – Pišem, berem A,B,C

• 1978 – Čukec
• 1993 – Koruzni punčki
• 1999 – Zvesti jazbec
• 2001 – Dica Prstančica
• 2008 – Ti si moje srce

• 1992 – Cipa-Copa (uglasbene otroške pesmi – izvaja Jetty Band & Neža Maurer)
• 1994 – On je bil veter (poje Melita Osojnik)
• 1995 – Zeleni škrat Ariel (poje Melita Osojnik)
• 1997 – Rompompom (poje B. Fras)
• 1997 – Poljub višine (poje Melita Osojnik)
• 1998 – Take mačje – take mišje (poje Melita Osojnik in drugi)
• 2000 – Žar ptica (poje Melita Osojnik in drugi)
• 2003 – Nauči me pesmico (poje Melita Osojnik in drugi)
• 2004 – Pesmi Mike-Make
• 2022 – V pesmih je moje življenje: pesmi in biografija (spletni vir /1 datoteka ePUB; ured. in avtorica biografije Liljana Jarh)

• 1969 – Skorja dlani in skorja kruha
• 1973 – Ogenj do zadnjega diha
• 1978 – Čas, ko je vse prav
• 1983 – U službi života (v srbščini)
• 1984 – Tej poti se reče želja
• 1987 – Drevo spoznanja
• 1990 – Kadar ljubimo
• 1991 – Litanije za mir
• 1993 – Od mene k tebi
• 1994 – Leva stran neba
• 1995 – Wenn wir lieben (v nemščini)
• 1995 – The veiled landscape (v angleščini)
• 1997 – Metulj na snegu
• 1999 – Igra za življenje
• Zbrana dela I.del, 2000
• Zbrana dela II. del, 2003
• Zmenek, 2004
• Raj, 2007
• Od mene k tebi, 2007 (druga dopolnjena izdaja)
• Na tvojo kožo pišem svoje verze, 2008
• Piramide upanja, 2010
• Sama sva na svetu – ti in jaz, 2010
• Piramide upanja, 2020 (spletni vir; Lidija Gačnik Gombač, Liljana Jarh – avtorici dodatnega besedila)

• Zveza mora ostati, 1967
• Dom za telohov cvet, 1999
• Velika knjiga pravljic, 1999

• 1981 – Zoran Popović: Narobe pravljice
• 1982 – Valerija Skrinjar – Tvrz: Kam potuje cesta
• 1986 – Dragiša Penjin: Kanarček v klobuku
• 1988 – Valerija Skrinjar – Tvrz: Dolina črne reke
• 1990 – Šimo Ešić: Kako nasmejati mamo
• 1999 – Valerija Skrinjar – Tvrz: Dobrinček in mi

Uglasbenih je okrog 450 njenih pesmi, največ otroških, nekaj za odrasle:

• 1961 – Letko, Če portreti oživijo, Puška in pero
• 1986 – Pesem je naš pozdrav – samostojna izdaja, dvajset kastnih uglasbenih pesmi; komponist: Janko Gregorec
• 1991 – Čira-čara in druge čare – zbirka petih pesmi; glasba: Radovan Gobec
• 1993 – Sonce nima hlačk – aber jeden Lump sein Dach – družbeno angažirana igra za mladino in odrasle; Celovec, režija: Z. Haderlamp