S tradicionalno slovesnostjo in podelitvijo priznanj celjske zvezde za dosežke na kulturnem področju v zadnjih dveh letih so v veliki dvorani Narodnega doma počastili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Slavnostni govornik na prireditvi je bil režiser, Celjan Luka Marcen.
Na razpis za »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« za leto 2024 je prispelo 7 predlogov za podelitev priznanj. Komisija v sestavi dr. Zoran Pevec (predsednik), Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, Matija Plevnik in dr. Aleksander Žižek je pregledala prispele kandidature, in sicer s pomočjo klasične in postklasične metode analize. Zanimali so jih kreativnost, aktualizacija, inovativnost, presežnost in družbeni angažma, in sicer temeljno – kaj to pomeni za mesto Celje, ob tem pa seveda tudi za širše kulturno-umetniško področje.
Mojca Majcen je plesalka in balerina, ki se je plesni dejavnosti zapisala že v zgodnji mladosti. Osnovna znanja različnih plesnih tehnik je pridobila v plesnem studiu Igen pod vodstvom koreografa Igorja Jelena. Že takrat je nastopila v več otroških predstavah ter snemala za otroški in razvedrilni program na RTV Slovenija. Osnovno baletno izobrazbo je pridobila pri Ani Vovk Pezdir in pri dr. Henriku Neubauerju, kasneje je končala šolanje na Srednji baletni in glasbeni šoli v Mariboru pod mentorstvom Ika Otrina. V času šolanja in po njem je odplesala več variacij iz klasičnih baletov od Labodjega jezera do Hrestača idr. Svoje izobraževanje je nadaljevala v tujini pod vodstvom različnih mednarodnih priznanih koreografov, leta 2021 pa je prejela tudi naziv Plesalka leta.
V preteklih dveh letih je v sklopu različnih avtorskih projektov sodelovala in imela pomembne vloge na različnih festivalih v tujini in doma, v produkcijah Festivala MESS Sarajevo, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Evropske prestolnice kulture Novi Sad in Madlenianum Theater, Opere Beograd ter Evropske prestolnice kulture Nova Gorica, Festivala Velenje in Zavoda Celeia Celje. Leta 2022 je bila asistentka režije in koreografije otvoritvene prireditve EPK Novi Sad, postavljala pa je tudi celovečerni projekt »Silk Road« balet Alisher Navoi iz Tashkenta, Uzbekistan. V Celju si prizadeva za prepoznavnost uprizoritvenih umetnosti in pri tem sodeluje z Zavodom Celeia Celje. Tako je vzpostavila plesni cikel domačih in mednarodnih predstav v mestu, s čimer imajo Celjani možnost spoznati in videti plesne predstave, mladim pa je ponujena priložnost za izobraževanje in uvid v tovrstno dejavnost. Leta 2024 je s pomočjo umetniške ekipe idejno zasnovala prvo »potopitveno« gledališče na Celjskem – »Celjski Vsi«.
Muzej novejše zgodovine Celje priznanje prejme za prenovo Fotohiše Pelikan, ki je v celjski kolektivni spomin zapisana kot domovanje in ustvarjanje izjemnega fotografa Josipa Pelikana. Ta je s svojim delom temeljno zaznamoval fotografsko zgodovino in tradicijo mesta in je bil uveljavljen tudi v širšem slovenskem okolju. Kot portretist, dokumentarist in kronist je trajno zabeležil najpomembnejše prostorske in časovne trenutke v zgodovini mesta. Ob tem pa je v domači hiši zapustil bogato dediščino, za katero sta po njegovi smrti najprej skrbeli obe hčeri, zlasti mlajša Božena, ki je nadaljevala družinsko obrt. V devetdesetih letih dvajsetega stoletja se je začel postopen prenos pod okrilje in varstvo Muzeja novejše zgodovine Celje. Ta danes hrani izjemno število fotografij in steklenih plošč, fotoaparatov in fotografskih pripomočkov, bogat arhiv in dokumentacijo, kot edini primer ohranjene kulturne in tehniške dediščine v Sloveniji ter eden redkih v Evropi pa je ohranjen stekleni fotografski atelje.
Po smrti Božene Pelikan je odkupljeno stanovanjsko hišo v upravljanje prevzel Muzej novejše zgodovine Celje, ki je projekt obnove začel leta 2018, končal pa ga je lani. Prenova je zajemala tako zunanje kot tudi notranje prostore. Obnovili so fasado in notranje lesene konstrukcije, izdelali so nova vrata in okna ter obnovili starinsko pohištvo, kar je bilo ključno za ohranjanje zgodovinske avtentičnosti objekta. Leta 2022 so v kletni etaži odprli prenovljene prostore, ki so danes namenjeni razstavnemu prostoru za predstavitve in promocijo fotografske dediščine ter sodobne fotografske ustvarjalnosti in umetnosti. Muzejsko enoto (stekleni atelje) so tako razširili na vso stavbo in jo v lanskem letu v celoti prenovljeno odprli za javnost.
Obiskovalcem Fotohiše Pelikan je omogočen vpogled skozi zgodovino in dediščino fotografije od konca devetnajstega stoletja do danes v avtentičnem okolju, obenem pa je predstavljena tudi meščanska bivalna kultura v tem času. Mesto Celje je tako bogatejše za večnamenski objekt, ki je del kulturne in tehniške dediščine, ob tem pa je to tudi kulturno-umetniško in izobraževalno središče, v katerem si dediščina in zgodovina podajata roko z novimi kulturnimi vzorci ter umetniškimi praksami.
Realizacija tako pomembnega in zahtevnega projekta je zahtevala veliko truda, energije in strokovnosti vseh, ki so v njem sodelovali, predvsem pa avtorske skupine, ki je projekt zasnovala, vodila, izvajala in tudi realizirala. Pod vodstvom direktorja MNZC dr. Tončka Kregarja so jo sestavljali še Matija Kovač, Helena Vogelsang, Urška Todosovska Šmajdek, Egon Horvat in Robert Zapušek. Projekt je požel pozitivne ocene strokovne javnosti ter veliko zanimanje laičnih obiskovalcev.
Preberite tudi:
V Zgodovinskem arhivu Celje po petih letih nova razstava o dekadah, tokrat so na vrsti ’40.
