
S tradicionalno slovesnostjo in podelitvijo priznanj celjske zvezde za dosežke na kulturnem področju v zadnjih dveh letih so v veliki dvorani Narodnega doma počastili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Slavnostni govornik na prireditvi je bil režiser, Celjan Luka Marcen.
Praznični večer kulture, ki ga je kot scenaristka in režiserka zasnovala Mateja Kokol, so oblikovali mladi celjski umetniki: Vita Kovše in Leon Firšt z glasbo, solistka Lara Oset, s scensko postavitvijo in tehnično podporo Darjan Domadenik, program sta povezovala igralca Eva Stražar in Lovro Zafred.

Na razpis za »Priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture« za leto 2024 je prispelo 7 predlogov za podelitev priznanj. Komisija v sestavi dr. Zoran Pevec (predsednik), Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, Matija Plevnik in dr. Aleksander Žižek je pregledala prispele kandidature, in sicer s pomočjo klasične in postklasične metode analize. Zanimali so jih kreativnost, aktualizacija, inovativnost, presežnost in družbeni angažma, in sicer temeljno – kaj to pomeni za mesto Celje, ob tem pa seveda tudi za širše kulturno-umetniško področje.
Komisija je odločila, da celjske zvezde, priznanje za najvidnejše dosežke na področju kulture za obdobje preteklih dveh let, letos prejmeta plesalka Mojca Majcen in Muzej novejše zgodovine Celje za obnovo Fotohiše Pelikan. Priznanja za življenjsko delo letos niso podelili.

Muzej novejše zgodovine Celje priznanje prejme za prenovo Fotohiše Pelikan, nekdanjega doma in ateljeja fotografa Josipa Pelikana, ki je močno zaznamoval fotografsko zgodovino Celja in širše Slovenije. Njegove fotografije so pomemben dokument časa, saj je bil uveljavljen kot portretist, dokumentarist in kronist mesta. Po njegovi smrti je bogato zapuščino prevzela mlajša hči Božena, kasneje pa je skrb zanjo prevzel Muzej novejše zgodovine Celje.
Leta 2018 so začeli obsežno obnovo Fotohiše, ki je bila zaključena lani. Prenova je zajemala obnovo fasade, lesenih konstrukcij, vrat, oken in starinskega pohištva, s čimer so ohranili avtentičnost prostora. Leta 2022 so v kleti uredili razstavni prostor, namenjen fotografski dediščini in sodobni umetnosti. Celotna stavba je tako postala muzejska enota in kulturno središče.
Danes Fotohiša Pelikan obiskovalcem ponuja vpogled v fotografsko zgodovino in meščansko bivalno kulturo. Celje je s tem pridobilo večnamenski objekt, ki združuje dediščino, umetnost in izobraževanje ter povezuje zgodovinske vrednote z novimi kulturnimi in umetniškimi praksami.

Realizacija tako pomembnega in zahtevnega projekta je zahtevala veliko truda, energije in strokovnosti vseh, ki so v njem sodelovali, predvsem pa avtorske skupine, ki je projekt zasnovala, vodila, izvajala in tudi realizirala. Pod vodstvom direktorja MNZC dr. Tončka Kregarja so jo sestavljali še Matija Kovač, Helena Vogelsang, Urška Todosovska Šmajdek, Egon Horvat in Robert Zapušek. Projekt je požel pozitivne ocene strokovne javnosti ter veliko zanimanje laičnih obiskovalcev.
Obrazložitvi komisije:

Mojca Majcen je priznana plesalka in balerina, ki se je plesu posvetila že v otroštvu. Prve plesne korake je naredila v plesnem studiu Igen pod vodstvom Igorja Jelena, kjer je nastopala v otroških predstavah in televizijskih oddajah. Baletno izobraževanje je nadaljevala pri Ani Vovk Pezdir in dr. Henriku Neubauerju ter kasneje na Srednji baletni in glasbeni šoli v Mariboru pri Iku Otrinu. Sodelovala je v klasičnih baletih, kot sta Labodje jezero in Hrestač, ter se dodatno izpopolnjevala v tujini. Leta 2021 je prejela naziv Plesalka leta.
V zadnjih letih je sodelovala v številnih projektih doma in v tujini, med drugim na Festivalu MESS Sarajevo, pri Slovenskem stalnem gledališču Trst in v produkcijah Evropskih prestolnic kulture. Leta 2022 je bila asistentka režije pri otvoritvi EPK Novi Sad ter postavila baletno predstavo Silk Road v Uzbekistanu. V Celju aktivno prispeva k prepoznavnosti plesne umetnosti in je soustvarila prvo potopitveno gledališče »Celjski Vsi«. S svojim delom pomembno vpliva na razvoj in promocijo plesne umetnosti, pri tem pa navdihuje mlade plesalce in širšo javnost.
Preberite tudi:
V Zgodovinskem arhivu Celje po petih letih nova razstava o dekadah, tokrat so na vrsti ’40.