Sinoči so v Celju z osrednjo slovesnostjo in podelitvijo priznanj celjske zvezde obeležili Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. V Narodnem domu so pripravili kulturni program pod režijsko taktirko Luke Marcena, ki je večer oplemenitil s prepletom glasbe in plesno gledališko uprizoritvijo pesmi Dušana Jovanovića.
V programi so nastopili dramski igralci Lucija Harum, Eva Stražar, Urban Kuntarič in Žan Brelih Hatunić, plesalka Lara Ekar Grlj, glasbenik Martin Vogrin in Mešani pevski zbor I. gimnazije v Celju.
Iz vezne besede: »Predvsem pa, kot pravi Dušan Jovanović, je v svetu naokoli ogromno vrat. In številna med njimi so zaprta. Kultura in umetnost pa se borita in se bosta morali – zlasti v trenutku, ki ga živimo danes – boriti za to, da njuna vrata niso zaprta ali odprta le nekaterim, ampak da so na voljo vsakomur in vselej. Tudi tistim, ki morda mislijo, da jih ta vrata ne zanimajo. Šele, ko ugotovim, kaj nisem, lahko stojim za tem, kar sem.
Zato se moramo za odprta vrata boriti vsi, kajti vsak, ki se umetnosti in kulture naveliča medtem, ko je trkal na njena vrata, je velika izguba.«
Osrednje mesto dogodka je bilo namenjeno prejemnikom celjskih zvezd.
Igralec Bojan Umek je prejel priznanje za življenjsko delo. Član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je bil od leta 1984 do svoje upokojitve, novembra 2023. V izjemno bogati karieri se je srečal z najrazličnejšimi gledališkimi poetikami in se izkazal v raznorodnih gledaliških izrazih. Na celjskem odru je bil stalnica gledališča, kjer je odigral več kot 90 nepozabnih vlog.
Za njegovo igro veljajo strokovne kritiške ocene in mnenja mnogih režiserjev, s katerimi je delal, in sicer, da je izredno natančen, suveren in kreativen igralec. Zaznamuje ga bravuroznost in preciznost dikcije ter proučevanje skrivnosti gledališča in umetnosti nasploh.
»Nekega januarskega ponedeljkovega jutra so mi sporočili in čestitali, češ, da sem prejemnik celjskih zvezd za življenjsko delo. Najprej sem bil presenečen, osupel in pravzaprav šokiran. Po decembrskem slovesu z odrskih desk v SLG Celje se mi niti sanjalo ni, da “cirkusa” še ni konec. Seveda sem sedaj vesel in ponosen na tako veliko čast, ki me je doletela. Letos mineva 40 let od mojega prihoda v Celje. Neizmerno sem vesel, da sem Krško, svoj rojstni kraj, zamenjal za Celje, kjer sem si ustvaril življenje in kjer sem preživel najlepše trenutke svojega odrskega ustvarjanja. Tudi Celjani so me hitro vzeli za svojega. Že leta 1988 sem prejel prvo celjsko nagrado kulturne skupnosti. Potem leta 2005 srebrni celjski grb za dvajsetletno ustvarjanje. No, in zdaj sem z vsemi 92 vlogami, ki sem jih ustvaril v SLG Celje, posegel po samih celjskih zvezdah. Na koncu lahko samo rečem: Hvala, Celje,« je svoje občutke ob prejemu priznanja strnil Umek.
Pisateljica in pesnica Katja Gorečan ter arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje dr. Bojan Himmelreich sta prejela priznanji za kulturne dosežke v preteklih dveh letih.
Katja Gorečan kot praktična dramaturginja sodeluje s SLG Celje, kot mentorica pa sodeluje tudi v programu za razvoj in aplikacijo uprizoritvenih gradiv. Deluje na lokalnem celjskem področju, prepoznavna pa je tudi v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru, saj so njena dela prevedena v številne tuje jezike. Njena književna dela zaznamujejo večplastnost, identitetna vprašanja, pomnoženi odsev resničnosti ter eksistencialna in ontološka vprašanja.
Gorečan svojo ustvarjalno pot močno povezuje s Celjem, izpostavila pa je tudi pomemben vidik dostopnosti kulturnih programov za gluhe in naglušne: »Glede na to, da sem imela predstavitev svoje prve pesniške zbirke leta 2007 pod okriljem Gimnazije Lava, mi je Celje pomembno mesto, kjer se je moja pot pisanja na nek način začela. V tem smislu sem tudi kakšno polovico svojega prvega romana Materinska knjižica spisala v kavarni Miško Knjižko. Mi je pa bila pomembna izkušnja tudi vodenje pesniških delavnic na Društvu oseb z okvaro sluha celjske regije, in bi si v tem kontekstu želela tudi več posluha in možnosti prilagoditve programov različnih kulturnih ustanov (kinoteke, gledališča …) gluhim in naglušnim osebam. Ker tudi sama nosim slušni aparat, se zelo dobro zavedam, kakšno prikrajšanost osebe z izgubo sluha doživljamo na področju kulture.«
Dr. Bojan Himmelreich je od leta 1989 arhivist v Zgodovinskem arhivu Celje. S svojim raziskovalnim delom je že večkrat prispeval k razumevanju in ohranjanju celjske zgodovine, v zadnjih dveh letih pa izstopata predvsem dva njegova projekta, in sicer pregledna razstava z naslovom Je bilo v Celju dovolj mostov? in razstava z naslovom Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji ob 100-letnici filatelije v Celju.
»Podelitev priznanja mi seveda veliko pomeni, počaščen sem, da sem bil izbran in da sem se pridružil dosedanjim prejemnikom, uveljavljenim ustvarjalcem. V veselje mi je tudi, da sem ga dobil kot arhivist, torej kot skrbnik kulturne dediščine. To delo, poleg drugih zadolžitev, vključuje tudi posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom, npr. z razstavno dejavnostjo. Če uspeš predstaviti vsebino, ki je ljudem blizu, te javnost lahko preseneti z ugodnim odzivom,« je po prejemu priznanja povedal Himmelreich.
Priznanja celjske zvezde podeljuje kolegij direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveza kulturnih društev Celje in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Celje. Letošnje prejemnike je na podlagi prispelih predlogov izbrala strokovna komisija v sestavi: dr. Zoran Pevec, Matjaž Brežnik, Nenad Firšt, Matija Plevnik in dr. Aleksander Žižek.
Kot slavnostna govornica je bila povabljena Jerneja Jezernik, ki je v lanskem letu prejela literarno nagrado Mira za svoje raziskovanje in ohranjevanje dediščine Alme M. Karlin. Zaradi bolezni je bila odsotna, zato so del njenega govora na prireditvi prebrali. V celoti ga bomo objavili jutri.
Preberite tudi:
